PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Strahotne zablode slovenskega (DRŽAVNEGA) šolstva

Objavil pavel, dne 21.02.2014

Miha Mazzini na šaljiv način pove zelo inteligentno več dejstev o slovenskem šolstvu o katerih bom napisal refleksijo:

  1. slovensko šolstvo je državno-monopolizirano šolstvo, ki je pretežno namenjeno zaposlovanju učiteljev oz. njihovi socialni varnosti.  S tem država UMETNO skrbi, da je brezposelnih manj. Delati v javnem šolstvu je kot delati v državni upravi, v sinekuri, nobene odgovornosti, nobenih rezultatov dela ni, nobenih preverjanj. Nihče ne odgovarja za slabo delo. Vse šole so enako dobre oz. enako slabe. Število učiteljev se je v zadnjih 20 letih več kot podvojilo. Če je pred 25 leti na faks hodilo 6% populacije, jo danes hodi preko 80% in konča okrog 60%.
  2. Drug namen državnega šolstva je, da držijo mase dijakov in študentov na šolah in jih s tem pasivizirajo ( = PODKUPIJO, mlad človek je nagnjen k ostrim spremembam, je agresiven, nima kaj izgubiti, je nevaren oblasti ) in jim zamaknejo zaposlitev, ker že 30 let ( in več) v Sloveniji novih delovnih mest enostavno ni ( razen po vezah). Ker plačujemo davkoplačevalci 10x več šolanj kot pred 20 leti, to pomeni 10x več davkov za to kvazi obliko šolanja. Egalitarnost, oz. vsi smo enako uspešni,  vsi smo enako dobri delavci in vsi smo enako plačani je glavni moto šolstva. Zato je zelo prepovedano, če bi se opravljala primerjanja kvalitete šol, učiteljev in Bog ne daj objavila v javnosti. Ovce je treba držati za ogrado neumnosti, nevednosti, netranasparentnosti.
  3. otrokom in mladostnikom podaljševanje študija skuša podaljšati otroštvo, jih držati v v vatki “lažne varnosti”, v iluziji, v utopiji, v odvisnosti in v nesvobodi, v ekonomski nesvobodi. Pa tudi odmika jim pogled na realnost življenja, ohranja jih v pravljicah, kjer so lahko vodljive ovce.
  4. zaradi NARCISOIDNE potrošniške naravnanosti družbe ( imeti je bolj pomembno kot biti), ljudje hodijo v šole, da bi imeli papir, imeli status, imeli ugled. Množični študij, vsi študirajo. Ne pa da bi iz sebe kaj novega zgradili. Papir ( diploma) je samo za primer konflikta z zavistnimi in/ali kritičnimi ljudem  ( ki vedo, da so ti mladci prišli na delovna mesta samo po zvezah) , papir  ”za gobce zamašiti”, saj podobno kot so bile pred 40 leti postavljene neke znane fakultete, kjer so luzerji z lahkoto dobili diplome, magisterije, doktorate in potem zasedli že vnaprej obljubljene vodstvene pozicije. Ti luzerji seveda normalne univerze, tehnične fakultete sigurno nikoli ne bi naredili, niti prvega letnika ne. In dosti mojih sošolcev je to dokazalo in po prvem propadlem letniku na tehniških faksih so se vpisali na znane škart ( danes pogovor s študentom takoj pove, katere fakultete in šole se da z lahkoto narediti, kjer naredi vsak lenuh in vsak trot, imbecil) fakultete postavljene konec 70 ih let, ki so bile namenjene kot tiskarne diplom za komunistične otroke. Marsikdo med njimi je danes magister ali celo doktor in so na visokih mestih v državnih firmah ali JU.
  5. šolski sistem je podobno kot ves državni aparat vsaj 2x, če ne celo 5x prenabuhel. Na ta način korupcije z davkoplačevalskim denarjem si socialističen režim kupuje vsake nove “demokratične” volitve, ki so že vnaprej skorumpirane, kajti javni sektor ( cca 200.000 in s povezanci je to 350.000 ljudi) bo vedno volil tiste, ki ne govorijo o njegovem zmanjšanju. Kdor ga bo zmanjšal od politikov, ta ne bo dobil naslednjih volitev. Največja pokvarjenost ( neetičnost, nemoralnost, kriminalnost) je podkupovanje s tujim, ukradenim denarjem ( kar je značilno, tipično za vsak socializem)
  6. inflacija spričeval in šolskih programov, šol = MNOŽIČNOST ŠTUDENTOV ==> devalvacija kvalitete. Večina fakultet leta 2014 je na nivoju kvalitete solidnih srednjih šol izpred 25 let. Večina srednjih šol pa je po kvaliteti na nivoju kvalitetnih OŠ izpred 25 let. OŠ pa so na nivoju nekdanjih  vrtcev.
  7. slovensko šolstvo je kot slovenska družba SKRAJNO ( oz. kar totalitarno) egalitarno, ENAKOSTno
  8. Šolstvo v Sloveniji je primerljivo z množičnimi tovarnjakarskimi transporti denarja na smetišča. Davkoplačevalci plačujemo cca 20.000€ šolanja letno vsakemu lenuhu, vsakemu imbecilu, vsakemu, ki ne študira s srcem in je to veliko metanje denarja stran. Le malokateri ( morda 5%) od generacije 20.000 mladostnikov istega letnika rojstva jih študira z zavzetostjo, odgovornostjo, srcem in pametjo. Le ti si resnično zaslužijo podporo v denarju. Zelo veliko študentov ne obiskuje predavanj, ne študira, ne hodi na vaje in z lahkoto dobivajo pozitivne ocene za neznanje. Ker šole hočejo tako kot Revizor čim bolj nabasati svoje programe z mrtvimi dušami študentov, ker je pridobljen denar odvisen od glav mrtvih duš. Če bi imeli v Sloveniji resnično tekmovalni svobodni trg, potem bi imeli 80% brezposelnost in ne 15%, kot jo danes lažnivo vlada prikriva s temi socialnimi transferji za šolstvo.
  9. Slaba kvaliteta učiteljev in s tem šol ( cilj kolektivizma= vsi enaki, vsi zanič in vsi slabo plačani): v šolskem sistemu ni tekmovalnosti učiteljev, ni prikaza rezultatov, ni odgovornosti za slabe rezultate, ni odpuščanj, ni zaposlovalne selekcije na dosežkih, ni velikih nagrad za najboljše učitelje in profesorje. Pretočnost je slaba, tekmovalnosti ni, o kvaliteti ne vemo nič, kar nam prodajajo šole na informativnih dnevih so v glavnem laži in potemkinove vasi.
  10. Šolstvo je ločeno od inteligence, pameti, “iskanja poti, logičnih povezav v neznanih situacijah”. Večina šolarjev, dijakov in študentov zna samo copy paste, PREPISOVATI, citirati, dobesedno ponavljati. Če primerjam, bodo dijaki enaki oblasti in če bolj politično korektno prikrijem dejansko stanje, bodo “samo malo malomarni”. Ven pridejo neumni, neinteligentni in neustvarjalni kloni. Bleferčki, brutalno arogantni in samovšečni nastopači: “We dont need jobs, we desparately need your money!”
  11. Šolstvo je ločeno od vzgoje.Vzgoja je povezana z vrednotami, ki morajo biti živete s strani učiteljev, vsiljevane in preverjane v dejanjih šolarjev, dijakov, študentov. V Sloveniji pa že več desetletij poteka razgradnja vrednot in postavljanje kvazi, novih, modernih vrednot. Če je večina učiteljev bleferjev, plonkarjev, neustvarjalnih, prepisovalcev zapiskov, kolokvijev, izpitov in diplom – bodo tudi njihovi dijaki in študenti enaki.
  12. Šolstvo je egalitarno in komformistično (uklanjanje, hlapčevanje, ovčereja). To je nasprotno samostojnosti, odgovornosti, ustvarjalnosti, podjetnosti. Kaj ostane človeku, ki je NULA, LUZER. Le to, da si maši svojo “ne-bit” s pretiranim grabljenjem, potrošništvom, kopičenju stvari in užitkov na običajno ne-etični način.
  13. NEGATIVNO KADROVANJE v šolstvu in negativno kadrovanje diplomantov in dijakov: ne išče se naj boljših, išče se tiste, ki so naši, od direktorja sinove, od kadrovnika hčerke, od računovodje nečaka, od župana vnukinjo, ali zaslužnega člana politične stranke. Fevdovanje, fevdalizem.
  14. CENTRALNO PLANSKO vodeno državno šolstvo: povzroča strašanske anomalije na trgu. Izginjajo lesarji, kovinarji, električnarji, vodovodarji, mehaniki. Množijo pa se diplomanti, doktoranti nekih čudnih smeri, ki so v osnovi nezaposljivi. Množično država vlaga denar v neke velike “TEŠ6″ v šolstvu, v megalomanske projekte, ki so že vnaprej megalomanske izgube: kot Obrovac, JLA razvija nuklearno bombo, bunkerji za zaščito komunistične bande. Privatne šole so ravno v tem kvalitetne, ker zaznajo potrebe na trgu, dobijo boljše informacije, se hitreje in konkurenčno prilagodijo, dolgoročno so primorane delati na kvaliteti in imenu šole, jo vzdrževati in izboljševati.
  15. BIROKRATSKA NABUHLOST DRŽAVNEGA ŠOLSTVA: veliko centralnih planerjev piše učiteljem nesmiselne ukaze, okrožnice, prireja “šolanja”, menjuje modne sloge poučevanja, … na deset učiteljev, ki delajo v razredu 6 ur dnevno pride po moji oceni 3 birokrati v Zavodu za šolstvo, Ministrstvu za šolstvo, CPI, Šoli za ravnatelje. To so čiste birokratske inštitucije, kjer so birokrati ponavadi dosti bolje plačani kot učitelji, povprečno 2.000€ na mesec in več. Tu so v glavnem sinekure. Nobene tekmovalnosti, skoraj nič rezultatov dela, ti rezultati se nič ne poznajo v kvaliteti šol in učiteljev, ne v kvaliteti našega gospodarstva. So sami sebi namen. Nič se ne bi poznalo, če bi jih razpustili, ukinili. Le država bi prihranila stotine milijonov € letno.
O večini stvari sem že pred leti pisal na tem blogu. Le Mazzini jih zna bolj umetniško med sabo povezati in bolj humorno naslikati. Kar sem se novega naučil v njegovem prispevku je zgolj to:

POVEŽE množičnost šolanje z narcisitičnim potrošništvom ( Apple “Steve Jobs” ponuja Ipod z MKT, kdor ga ima, je nekaj posebnega, kar je res zelo posebnega ob 1 milijardi prodanih izdelkov: BTW jaz ga nimam! in ga ne mislim kupovati) in izgubo stika z realnostjo in stika s samim seboj.

Tranzicijske države so bile lahek plen predvsem zaradi totalne revščine in pomanjkanje, na drugi strani zavese pa obilje Zahoda. Pretirano potrošništvo je znak sestradancev, pohlepnežev, iskalcev lažje poti.

Bedaste učiteljice in učitelji na slovesnostih nereflektirano trosijo instant butaste nasvete in jih otrokom prodajajo kot življenjske modrosti. “Samo želeti si je treba in vse je možno!” Samo vpišite se na fakulteto, mi bomo znižali kriterije in vi boste dobili diplomo. Resnične izobrazbe, znanja in niteligentnosti pa ne bodo izvajali, ker jo v takem šolstvu ne zmorejo vgraditi v svojo osebnost. Ker za te značilnosti osebe je potrebno dolgotrajno delo, dolga pot, premagovanje številnih frusstracij, kar nekaj trpljenja. Skozi izkušnje se izgradi ( biti, postati) dober kader. Tu pa bomo imeli stotisoče “škart delavcev” , ki bodo samo posedovali diplome ( iMETI).

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.