PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Papež Frančišek razglasi jezuita Petra Fabra za svetnika

Objavil pavel, dne 19.01.2014

Na tem spletu je zahvalna sveta maša v rimski baziliki Jezus ( Santa Gesu), ki jo vodi papež Frančišek pred polno cerkvijo jezuitov iz celega sveta, kjer sta vidna tudi p. Marko Ivan Rupnik ( ki živi in dela trenutno v Rimu) in p. Milan Bizant, ki je že 8 let provincial slovenskih jezuitov.

Sv. maša je zanimiva, ker jo vodi papež Frančišek. Hkrati je vrhunsko petje.

Peter Faber je bil prijatelj sv. Ingnacija Loyolskega in skupaj s Frančiškom Xavierjem ( vsi Španci oz. Katalonci, Baski) eden od ustanoviteljev reda jezuitov okrog leta 1530. Takrat je bila cerkev najbolj izprijena, posvetna, imela je veliko oblasti in denarja, v notranjosti pa je bila gnila, grešna.

Jezuiti so najbolj izobraženi redovniki. Njihov moto je “VSE V VEČJO BOŽJO ČAST”. Sv. Ignacij je videl, da je Cerkev ( občestvo) potrebna temeljite NOTRANJE obnove. Jezuiti so prinesli drugačen odgovor na pokvarjeno Cerkev kot protestanti. Šli so v osebni stik z vsakim vernikom, uvedli duhovne vaje v tišine, ki vsakemu človeku pomagajo vzpostaviti OSEBNI ODNOS Z BOGOM, duhovna rast, osebnostna rast.  Duhovni spremljevalec naj bi spremljal vsakega vernika kot 400 let kasneje psihoterapevt spremlja laične osebe. Bistvo je, da človeku pomaga skozi osebno molitev zgraditi vedno bolj svobodno in odgovorno osebnost. Stalno osebno spreobračanje h Kristusu. Ljudi so šolali, hkrati pa povezovali v velika laična gibanja kot so Marijine kongregacije iz katerih se je razvil SKŽ ali CLC. Bili so papežu vedno na razpolago, zvesti, ponižni ( svetovalci) in so se izogibali svetne časti ( celo jezuitski interni red prepoveduje, da bi bili škofje, kardinali, papeži), zato jih ni bilo nikoli na papeškem mestu ( Frančišek je prvi jezuit na papeškem mestu), in zelo malo na kardinalskih ( pokojna C. M. Martini in Špidlik) ali škofovskih mestih. Sv. Ignacij Loyolski je bil eden prvih psihologov, saj je zelo natančno popisoval svoja čustva in vzroke zanje. Zelo analitično, zelo racionalno.

Drug jezuitski pojem je misijonska INKULTURACIJA. Eden lepših filmov kako jezuiti ustanavljajo misijone pri amazonskih indijancih ogroženih od španskih ( in drugih imperialnih, kolonizatorskih) fevdalcev in roparjev in ljudi učijo duhovno živeti z zgledom je znameniti film The Mission v težkokategorni igralski zasedbi in znano filmsko glasbo Enrica Moriconeja, ki jo pozna vsak.

YouTube slika preogleda

Jezuiti pa imajo danes problem s sinkretizmom ( da v krščansko teologijo vnašajo druga verstva in ideologije; npr. zdravljenje s homeopatijo ali pa da papež oznanja socializem). V Južni Ameriki so nekateri jezuiti pred 40 leti začeli s “teologijo osvoboditve”, kjer so se naslanjali na marksizem. Papež je JP2 to pravilno obsodil. Eden svetovno znanih jezuitov je indijski jezuit p. Anthony De Melo ( vključeval je hinduizem in budizem), ki je napisal ogromno duhovnih knjižic za iščoče ateiste, kjer je povezoval duhovne zgodbice iz različnih verstev. Meni osebno so bile te knjigice zelo spodbudne in so mi pomagale pri spreobrnitvi, zato jih priporočam vsakemu, ki išče smisel življenja in več “začetne” duhovnosti.

Zaradi vrhunske izobrazbe in ekonomske svobode so bili jezuiti vedno zelo nevarni oblastnikom, zato so jih na vrhuncu razsvetljenstva evropski vladarji s posvetnim in oblastnim vplivom na takratnega papeža RAZPUSTILI kot red v 18.stl. Zatekli so se v Rusijo k cesarici Katarini Veliki in ji pomagali pri velikih reformah Rusije. Eden od njih je bil tudi Slovenec Gruber, ki je znan po ljubljanskem Grubarjevem kanalu, ki je pomagal urediti mesto Ljubljana pred poplavami in močvirjem z melioracijo. Drugače pa so jezuiti postavili šolstvo v Sloveniji. Eden od SLO jezuitov je delal kot diplomat za habsburški dvor in odkrival Kitajsko kot diplomat AO. Drugače pa brat slikarja Boža Kosa v Cicibanu dela kot misijonar na Japonskem, Vladimir Kos je univerzitetni profesor na japonski univerzi in znan tudi kot slovenski pesnik. Večina univerz na svetu so jezuitske univerze: recimo na Irskem je znana univerza Trinitiy ( Sveta Trojica), v Washingtonu pa Georgetown, v Rimu pa Gregoriana, kamor gredo vsi jezuitje študirati, tam je študiral tudi klaretinec Branko Cestnik.

Jezuiti imajo vsi poleg večih let pastoralnega in socialnega dela v družbi tudi teološko fakulteto in filozofsko fakulteto, kasneje pa različne doktorate: eden od ameriških jezuitov je doktor jedrske fizike in dela v raziskovalnem inštitutu. Pri nas pa ima dr. M.I. Rupnik doktorat iz slikarstva in je predavatelj na slavni jezuitski rimski univerzi Gregoriani, Peter Lah doktorsko izobrazbo iz komunikologijo, p. Vili Lovše ima doktorat iz duhovnih vaj Loyole na univerzi Toledo, pater Silvo Šinkovec je doktoriral iz psihologije in pater Milan Žust je doktoriral iz pravoslavnih očetov 19. in 20.stl.  stoletja kot so Evdokimov, Berdjajev in Solovjov, pater p. Peter Rožič pa dela doktorat iz politologije v Washingtonu. Pater Vital Vider je na noge postavil delo za zakonce, saj že 60 let vodi zakonske skupine NAJINA POT in zakonske duhovne vaje s čimer pomaga zakoncem, da se več pogovarjajo med seboj o bistvenih stvareh, ter da več molijo oz. se več z Bogom pogovarjajo o zakonskem odnosu in vzgajanju otrok. S tem je postavil močan temelj najmanj tisočim slovenskim družinam. Lani sva bila z ženo pri njem na DV v Stični, pred 6 leti pa na Mirenskem gradu, da ne rečem, da sem jo po 6 mesecih poznavanja odpeljal na pripravo za zakon pred 10 leti.

Doživel sem te starejše jezuite kot viteze, kot osebnostno močno izdelane in sproščene misijonarje in borce: Žužek, Vider, Kokalj, Cerar, ki so si prigarali veliko dostojanstvo. Take avtoritete mora človek srečati v življenju, se z njimi pogovarjati in živeti z njimi. Edini problem je bil, da sem večino doživljal kot hladne, razumske, težje dostopne, malce odtujene. Redko kateri je bolj preprost, sproščen, topel in iskren.

Pred pol leta sem na dolgi bolniški bral čudovito knjigo “Frančiškan v SS”, ki je avtobiografija semeniščnika, ki so ga šolali v retoriki jezuiti, kasneje pa je bil frančiškan. V Hitlerjevi Nemčiji so mlade fante rekrutirali, najboljše pa v SS. A tam je potekala tudi silovita prisila socialističnega ateizma, ki se ji je ta nemški semeniščnik fantastično upiral in jo osmešil na vsakem koraku, čeprav so številni njegovi sobratje duhovniki izginjali v koncentracijskih taboriščih.

Pred enim mesecem pa sem imel spoved in bil na maši za ozdravljenje po težki bolezni v Dravljah pri patru jezuitu Miu Kekiću, ki duhovno spremlja Prenovo v Duhu. Maša je vsak 3. ponedeljek ob 19h.

Z jezuiti sem dobival sledeče kontakte:

najprej s p. Vitalom Vidrom v bližini domačega kraja ko sem kot 22-letnik opravil še birmo, potem z jezuitom  p. Lojzetom Markljem, nato v Dravljah p. Janeza Poljanška, ki je govoril o svetopisemskem Jobu, p.Rupnika sem poslušal dosti kasneje. Kmalu pa sem imel prvega duhovnega spremljevalca v p. Viliju Lovšetu, naslednji pa so zaradi odhoda na študij bili: p. Roblek, p. Bizant, p. Janez Poljanšek ( o politiki nisem z njimi nikoli govoril, ampak o težavah z molitvijo, o težavah v življenju, v odnosih, o sprejemanju sebe). 10 let sem se gradil (oz. me je Bog gradil kot vedno bolj svobodno in razpoložljivo osebnost) v SKŽ ( Skupnost krščanskega življenja), najprej pri Sv. Jakobu v Ljubljani ( tam je p. Kokalj, izjemen humorist), nato pri sv. Roku v Dravljah, nato pri Sv. Jožefu na Poljanah v Lj. Parkrat sem bil tudi na seminarjih za retoriko pri pokojnem p. Mihu Žužku, in na počitnicah v Bohinju. Pri p. Petru Lahu in Socialni akademiji pa na novinarskih delavnicah, kjer nas je tudi odličen snemalec Jože Jagrič učil kako se dela s kamero, znani novinarji pa so nas učili o tehnikah novinarstva.

SLOVENSKI JEZUITI

Sv. maša iz cerkve St. Gesu v Rimu, zahvalna maša jezuitov

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.