PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Ti si moj ljubljeni sin! Zelo sem te vesel.

Objavil pavel, dne 13.01.2014

http://www.casnik.si/index.php/2014/01/12/ime-mi-je-ljubljeni/

Ena največjih ran osebe kar jih kot otrok lahko dobi, je to, da od mame ali očeta ni sprejet.

Da ga ne želi. Da ga ne mara. Da bi raje videl-a, da ga ni. V TA govori o tem najbolj strupena PREPOVED: NISI VREDEN, DA ŽIVIŠ. Ta je poleg ubijanja otroka tudi najbolj strupena psihološka stvar, ki jo starš otroku naredi. V družbah blagostanja je takih ljudi vedno več, ki častijo lagodje in svoj egoizem močneje kot pa darovanje oz. žrtvovanje za otroka. Ki imajo v sebi prevladujočega otroka. Ki so razvajeni, neodgovorni, “umetniški”, frajerski, bleferski, zabavni, lahkoživi, “čustveni”, “čutni”, kreativni, …. In je njihova želja vedno ali običajno bolj pomembna kot otrokova POTREBA. Tako, da tega je bilo nekoč veliko in danes je zaradi kapitalizma in posledično njegovega velikega blagostanja tega še veliko več. Infantilnih staršev, ki ne znajo in ne zmorejo imeti svojega otroka radi.

Marsikdo se s tako rano zato celo življenje zaganja, da sebi, očetu, mami, drugim, celemu svetu dokazuje DA JE VREDEN, da je dober, da je pameten, da je priden, da je odličen, da je uspešen – nato pa obupa pri nekem porazu, ki je za druge banalen poraz in naredi samomor.

Meni je ta stavek najbolj globoko spreobrnil življenje. Že prej sem poznal vero in dobre stvari Sv. Pisma. Toda ta stavek me je zadel.

Kljub temu poraze še vedno težko prenašam. A počasi ta globoka vera vztraja v meni in blaži velika čustvena nihanja.

Eden najlepših odlomkov zame v Evangeliju.

Marko Rijavec je odlično homilijo pripravil.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.