PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 7.01.2014

Komu koristi gospodarska rast? Bogatim ali revežem?

Objavil pavel dne 7.01.2014

http://damijan.org/2014/01/07/komu-koristi-gospodarska-rast/

REVNIM!

Slovenija je država, kjer se pridnim, delovnim in podjetnim pobere prisilno ( z davki) največ denarja (več kot 60%) in se ga daje lenim. URAVNILOVKA. Gini koeficient je 0,24.

Pri tem socialističnem PRERAZDELJEVANJU pa še posebej profitirata mafija in birokracija.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v JPD_včasih_liberalec_včasih_socialist, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, borza, trg, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, makroekonomija, podjetništvo oz. mikroekonomija | Brez komentarjev »

Adrenalinski botri

Objavil pavel dne 7.01.2014

Kolumna Alojza Ihana odpre vidik adrenalinske odvisnosti pri tajkunih. Eden prvih tajkunov je bil Zidar oz. DARS. Nato tik po osamosvojitvi Herman Rigelnik. Kasneje Ihan omeni tudi, da so sociopati ne samo adrenalinski odvisniki, temveč nesocialni in antisocialni. Gospodarski in politični tajkuni so adrenalinski sociopati. Škoda, ker je množica tako pohlepna na tuj denar, “denar” države, da še kar pelje tem VELE-zlikovcem, mafijašem.

Se pa ne strinjam, da narkomani niso politično opredeljeni. Ekstremni levičarji ( socialisti) vsi po vrsti psihopatsko kradejo tuj denar za lastne egoistično pohlepne potrebe. Narkomani so socialisti in obratno. Narkomani so ekstremni levičarji in obratno. Obsedeno, vraževerno in pohlepno verujejo, da jim tuj denar omogoča fiks. Pohlepno vraževerje.

http://www.siol.net/priloge/kolumne/alojzihan/2014/01/botrstvoza_hermana.aspx

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, inženirji družbe, modne družbene smernice, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, psihologija; duševnost, vraževerje ali praznoverje | Brez komentarjev »

Vsemogočni BIROKRAT in POHLEPNO VRAŽEVERJE

Objavil pavel dne 7.01.2014

Socialisti zagovarjajo, da mora podjetnike in delavce nadzorovati birokrat. Mora jim pobirati VIŠEK oz “preveč” denarja ( normo ali uravnilovko določi firer Birokratov) in ga dajati tistim ljudem, ki ga imajo manj.

Uvedli so nov psihopatsko-manipulirajoč pojem UTD ( univerzalni temeljni dohodek). Nerazmišljujoči pohlepni ljudje ( večina v družbi) si želi od države prejemati denar in potihem ali na glas pritrjevati, da je prav, da država vzame ta denar tistim, ki ga imajo “preveč”. Čeprav je to nerealno ( zato ga na začetku marketirajo kot nadomestilo za socialna nadomestila), je ravno to ista finta moralnih sprijencev ( psihopatov ) kot sta jo pred volitvami obljubljala Križanič in Erjavec o tem, da bodo ljudje dobivali 1.000€ penzije. Ljudje pa volijo zlo, na podlagi sladkih, sprijenih obljub, ker jih sladkobnost premami in niti nočej slišati realnih sporočil in opozoril o sprijenosti psihopatskih manipulatorjev.  Temu zaupanju v vedno nove “socialne” ( v resnici pa antisocialne) NATEGANCIJE  ( nov tip socializma, demokratični socializem, UTD, samoupravljanje, participacija pri dobičku, …) rečem POHLEPNO VRAŽEVERJE ali neo-socializem.

http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2014/01/utd_mnenja.aspx

Mar res obstaja birokrat, ki ga deljenje milijonov in milijard € ne bi spridilo?

Ravno za to, ker ne obstaja tako moralno čist birokrat ( pa tudi če bi obstajal, bi ga denar in oblast in moč prej ali slej grdo spridila) – je bistveno, da država nabere čim manj denarja z davki.

Kdo so najbolj socialni ljudje? To so ustvarjalni podjetniki, ki jih je Uroš Slak- nekdaj špica novinarstva –  zbral v društvu Slovenski podjetniški klub, ki je antipod mafijskemu YES in Forum21, kamor so ljudje vabljeni s strani političnih vplivnežev ali mafijskih vplivnežev. Glavni kriterij je, da ustvarjajo z delom denar v svojih podjetjih, in prodajajo izdelke in stroitve v tujini.

http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2014/01/urosslakslovenianbusinessclub.aspx

Zakaj so oni socialni, ne pa birokrati ali delavci v državnih podjetjih?

Ker ustvarjajo denar, nova delovna mesta za pridne državljane, plačujejo visoke davke ( ta denar kuri javni sektor, birokrati, paraziti).

Tak podjetnik bi moral biti vsak državljan Slovenije.  A ker obstajajo lažji načini poti do denarja kot je znanje in delo in ustvarjanje – je Slovenija danes v takem dreku.

Kako lahko normalen človek trdi, da kolektiv birokratov lahko nadzira podjetje ali pa tisoč podjetij ali pa multinacionalko? Ne more je, ker nima ne znanja in ne etičnosti. Prej ali slej se spridi. Eno podjetje lahko nadzira samo množiča konkurenčnih podjetij in lastniki podjetja ter kupci podjetja. To je najbolj UČINKOVIT, NAJCENEJEŠI in najboljši nadzor, kajti širjenje birokracije vodi ali pa že je TOTALITARIZEM in s tem vsesplošna revščina.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, davki, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, mediji, novinarji, politika, vraževerje ali praznoverje | Brez komentarjev »

Množenje psihopatov v negativni selekciji totalitarne družbe

Objavil pavel dne 7.01.2014

Psihopat je vedenjska, osebnostna motnja. Nima veze z izkrivljenim dojemanjem realnosti, temveč ima povezavo z nezmožnostjo biti moralen, etičen.

Normalni ljudje “prepoznajo” duševno bolnega človeka, ker je ves čas “čuden”. Normalni ljudje “prepoznajo” duševno motenega, ker se mu občasno zavrti. Normalni ljudje prepoznajo psihopata, ker je “nevaren”. Pes znori ob psihopatu, razen, če to ni njegov pes.

Ena od osebnostnih motenj. Najdemo jih v velikem % v zaporih, v totalitarnih režimih pa na oblastnih pozicijah.

Psihopat ne rodi psihopata, ampak ga “vzgoji” z zanemarjanjem, krutostjo, varanjem,ekstremnim egoizmom in antisocialnostjo ( varanje, zajedanje, manpiliranje, ropanje, ubijanje DRUŽBE) … Psihopatstvo nima veze z genetiko, čeprav materialisti vse hočejo materialno determinirati.

Psihopata  med odraslimi ni možno narediti, psihopata iz odraslega  ne naredi vojna. Odrasli doživi travmo, vojna mu sproži duševno motnjo ali duševno bolezen. Nevroze so motnje. Vojna lahko s krutostjo naredi psihopata samo med majhnimi otroki. Recimo otroci, ki so se rojevali v koncentracijskih taboriščih.

Psihopatstvo ( sociopatstvo : ena od motenj mejnih osebnosti, borderline) ni duševna bolezen. Zato zdravila nimajo učinkov, še manj terapija. Psihopati so adrenalinski odvisniki. Psihopat ne čuti želje po vedenjski spremembi. On je ponosen na svojo hibo, ki jo ne vidi kot hibi

Eden osnovnih vidnih znakov psihopata je, da se nikoli ne joka, ne zna jokati. Ni iskren. Ni zmožen bližine, resnične bližine, stalno kalkulira ali igra ( hinavska osladnost ko v mehiških nadaljevankah). Nikoli ne občuti krivde, ne reče oprosti. Čustva več ali manj igra. Bolj ali manj spretno.

Humor na svoj račun je ključni kriterij, da ugotovimo ali je oseba duševno bolna, duševno motena ali osebnostno motena. Humor je kriterij duševnega zdravja.

Psihopati so manipulirajoči ROBOTI. Ljudje brezduha in duše. Kloni.

Komentar na http://www.casnik.si/index.php/2014/01/04/vest-partizanska-bolezen/

KARAKTERISTIKE PSIHOPATA

http://med.over.net/forum5/read.php?6,6693208

Psihopati lahko izgledajo povsem normalno in kulturno. Zamislite si če si lahko, da nimate vesti. Niti najmanj vesti, nikakršnega občutka krivde ali obžalovanja,brez ozira karkoli naredite, nikakršnega občutka za dobrobit nepoznanih ljudi, prijateljev, pa celo do članov družine. Zamislite si da vas nikoli ne mučijo občutki sramu niti trenutek v življenju, brez ozira na to koliko ste sebični, leni, škodljivi za druge ali nemoralni………………….

Prisotnost ali odsotnost vesti je globoka človeška razdelitev, verjetno pomembnejša kot inteligenca, rasa ali spol.

Tisto kar razlikuje psihopate od nas je popolna luknja v njihovi psihi.

Že dolgo časa večina ekspertov za mentalno zdravljenje ustvarja svoje delovanje na domnevi da psihopati prihajajo iz siromašnih sredin, iz otroštva v katerem so bili zlostavljeni na tak ali drugačen način. Ta domneva se resnično revidira v zadnjih časih. Obstaja veliko število psihopatov kateri so tudi anti – socialni, obstaja veliko število tistih, ki nikoli niso klasificirani kot anti – socialni ali sociopati. Z drugimi besedami so oni lahko doktorji, odvetniki, sodniki, policaji, predsedniki velikih družb kateri vzamejo siromašnim in dajo bogatim, celo predsedniki držav so med njimi..

Če psihopat res kaj občuti so to površinske emocije.

Raziskovalec Alan Harrington gre toliko daleč da trdi da je psihopat nov tip človeka, katerega so ustvarili pritiski modernega življenja. Normalno, prevaranti in »hohštaplarji« so vedno obstajali. Danes nam preti super moderni prevarant, ki ve kaj dela in dela to tako dobro da nihče niti ne zazna škodljive situacije. Psihopati ljubijo svet biznisa.

Distanciran od drugih hladno vidi njihove strahove in želje ter jih zmanipulira kakor hoče.. Tak človek ne more končati v zaporu. Namesto da ubija druge, postane tajkun, ki uničuje druge ustanove, odpušča ljudi……………….

Posledice biznisa – kriminala so šokantne za običajne ljudi. Kriminolog George Bennet pravi: »Ta vrsta kriminala je prisotna v 30 % vseh slučajev, več kot katerakoli druga posebna kategorija«. Psihopati so v vsakem pogledu ljudje, razen enega – manjka jim duša. To naredi iz njih zelo učinkovite stroje. Ker so zelo učinkoviti stroji kot računalniki, lahko opravljajo zelo kompleksna dejanja s pomočjo katerih pridobijo podporo katera jim je potrebna. Na ta način se večina psihopatov zelo visoko povzpne v življenju. Šele s časom njihovi sodelavci pričnejo razumeti, da se oni vzpenjajo po lestvici uspeha neusmiljeno. Tudi kadar so popolnoma nezainteresirani za pravico in interese svojih sodelavcev, so sposobni pri drugih izzvati zaupanje.

Psihopat ne vidi nikakršne napake v svoji psihi ali razlog za spremembo.

Trenutne statistike kažejo, da je na svetu več psihološko bolnih oseb kot zdravih. Znatno število ljudi kaže psihopatološke simptome v večji ali manjši meri. Tako tudi politika ni izvzeta. Ta ugotovitev je grozna ker psihopatija pri ljudeh, ki so na oblasti imajo lahko katastrofalne posledice za svetovno populacijo.

Danes mnoge multinacionalne korporacije pa tudi manjša podjetja delajo selekcijo novih kadrov s pomočjo testov baziranih na psihoanalizah tudi z grafoanalizo. Kandidati, ki pokažejo določene psihopatološke karakteristike imajo prednost pri zaposlitvi na vodilnih mestih.

KARAKTERISTIKE PSIHOPATA

1.Sladkobesednost in površinski šarm – tendenca k milozvočnosti in uglajenosti; privlačnost, šarmantnost, gladek in tekoč govor. Šarm psihopata v nobenem slučaju ne vsebuje sledi srama, niti strahu ali skrbi. Psihopatu nikdar ne zastane jezik.

2.Grandiozna samovrednost – velik napihnjen pogled na svoje sposobnosti s pretirano samozavestjo, močna trdoglavost, narcisoidnost in hvalisanje.

3.Potreba po stimulaciji in nagnjenje k dolgočasju – prekomerna potreba za novim, neobičajnim, vznemirljivim izkušnjam oziroma stimulacijam ki izzivajo vznemirljivost.

4.Patološko laganje – lahko je umerjeno ali pretirano; v umerjeni formi bodo zviti, prebrisani, pretkani, skrivnostni. V ekstremni formi; bodo goljufivi, lažnjivi, zahrbtni, potuhnjeni, manipulativni in nepošteni. 5.varanje in manipulacija – poslužujejo se vsakovrstnih prevar, da bi dosegli neko osebno korist.

6.Pomanjkanje kesanja ali občutka krivice – pomanjkanje občutka ali obzira za izgubo, bolečino in trpljenje žrtve; tendenca k ravnodušnosti, nepristranosti, hladnokrvnosti in popolno pomanjkanje empatije. So oholi, prezirajo in omalovažujejo svoje žrtve.

7.Plitki občutki – emocionalno siromaštvo, omejen obseg ali globina občutkov. Kazanje hladnosti, čeprav družba kaže ekstravertiran značaj.

8.Neobčutljivost in pomanjkanje empatije – pomanjkanje občutkov proti vsem ljudem; hladen, prezirljiv, brezobrazen, breobziren, netaktičen značaj.

9.Parazitski življenjski stil – namerna, manipulativna, sebična in finančna odvisnost od drugih. Ni sposoben izpolniti svojih obveznosti.

10.Slaba kontrola obnašanja – nestrpnost, grožnje, agrsivnost, verbalno poniževanje, premajhna kontrola jeze in temperamenta in prenagljenost.

11.Promiskuitetno seksualno obnašanje – kratke, površne, številne seksualne afere in na slepo izbiranje seksualnih partnerjev, vzdrževanje nekaj ljubezenskih zvez naenkrat, stalno prigovarjanje drugih na seksualne aktivnosti ali govorjenje s ponosom o svojih osvajalskih uspehih in seksualnih avanturah.

12.Zgodnji problem v obnašanju – razne vrste vedenja do 13 leta, vključno z laganjem, varanjem, vandalizmom, nasiljem nad slabotnimi, seksualne aktivnosti, podtikanje požarov, drogiranje z lepilom, alkoholizem in bežanje od doma.

13.Pomanjkljivost realnih dolgoročnih ciljev – nesposobnost ali stalni neuspeh pri planiranju in realizaciji ciljev; nomadski duh, brezciljnost……

14.Impulzivnost – izpolnjevanje nalog brez razmišljanja in planiranja, nesposobnost upreti se negativnim nagonom, pomanjkanje premišljenosti, nepredvidljivost.

15.Neodgovornost – niso v stanju izpolnjevati svojih obvez.

16.Nesposobnost prevzemanja odgovornosti za lastne postopke – pomanjkanje vesti, pomanjkanje predanosti delu, negiranje svoje osebne odgovornosti in poskusi manipulacije drugih.

17.Številne kratkotrajne zakonske zveze – niso v stanju obdržati partnerja dalj časa. 18.Kriminalna večstranost – razne vrste kriminalnih dejanj in prestopkov, občutek velikega ponosa ko nekaznovano opravijo neka kriminalna dejanja.

Normalno da samo nekaj teh lastnosti pri človeku ne pomeni, da trpi od te mentalne motnje. Večina normalnih ljudi bo našla nekaj od teh lastnosti pri sebi.

Psihopati že od rane mladosti zaznavajo da se razlikujejo od večine drugih ljudi. Imajo sposobnost, da se medsebojno prepoznajo in se družijo. V zvezi s tem spadajo med tiste, ki so vključeni v različnih tajnih ali poltajnih društvih. Glej društvo direktorjev in elite YES ali Forum 21 ali Društvo 11, združenje Manager ipd…….. S pomočjo tih društev, slično celicam raka napredujejo čez vse pore društvenega sistema in zavzemajo ključne funkcije s protekcioniranjem eden drugega.

Kljub njihovim pomanjkljivostim v smislu psihološkega ali moralnega znanja, oni razvijajo neka svoja osebna znanja, katera si potem dajejo samo svojim na razpolago, kar je nekaj kar ni običajno pri ljudeh z prirodnim pogledom na svet.

Hitro se naučijo medsebojno prepoznati. Zavedajo se da se njihov svet razlikuje od sveta v katerem živijo oni drugi ljudje kateri jih obkrožajo. Oni gledajo na nas z distance, kot na neko egzotično vrsto.

Postajajo eksperti za naše slabosti. Včasih sprovajajo brezdušne eksperimente nad nami.

Psihopati nikoli ne morejo doumeti pogleda normalne osebe na svet, čeprav to velikokrat poskušajo. Rezultat njihovih naporov je ena igralska vloga ali maska izza katere skrivajo svojo izkrivljeno realnost.

Za razliko od odprto agresivnih psihopatov je veliko več tistih, ki spadajo v grupo takozvanih skrivno – agresivnih osebnosti. Glavne karakteristike so;

1.Vedno se prizadevajo, da se stvari delajo tako kakor oni mislijo da je potrebno. Vedno jim je važna zmaga.

2.Ko gre za pridobivanje moči so ambiciozni in dominirajo nad drugimi. Vedno težijo na vrh da kontrolirajo druge. Uporabljajo različne strategije, da bi pridobili prednost pri medčloveških odnosih.

3.Trudijo se da bi bili zelo kulturni, šarmantni in zapeljivi. Poznajo načine kako dobro izgledati in kako zmagati. Vedo kaj vam povedati da pozabite na svoj občutek v trebuhu, ki vam govori, da jim nikakor ne verjemite.

4.Lahko so zahrbtni, potuhnjeni, maščevalni……Vedo kako na vsaki človeški slabosti zaslužiti in okrepijo svojo agresivnost, če ugotovijo da so zgrešili. Vedo kako ujeti človeka v trenutku nezavednosti in nepripravljenosti. Če ugotovijo, da ste jih v nekaterih stvareh prekosili ali ste dobili več od njih, bodo poskušali situacijo preobrniti sebi v korist ali se vam bodo maščevali. Borbo ne smatrajo zaključeno dokler sami ne zmagajo.

5.Z obzirom da nimajo vesti, ne obstaja nič kar bi jih zaustavilo na njihovi poti. Razlikujejo pravilna dejanja od napačnih vendar ne dovoljijo da jim kdo prekriža pot. Varajo sebe in druge v zvezi tega kar resnično delajo.

6.Izkoriščajo ljudi s katerimi so v skupnosti. Na ljudi gledajo kot na šahovske kmete v igri.

Psihopati so pogosto dobri strategi. Večinoma so preokupirani z zunanjim izgledom a niso v stanju da se kaj naučijo na osnovi lastnih izkušenj, kot je to v slučaju pri normalnih ljudeh.

Nimajo smisla za odločevanje, kdaj je resnična potrebna borba, niti nimajo občutka za fer- play. Za njih vsakdanje življenje predstavlja eno bitko in vsak ki jim prekriža pot, ga imajo avtomatsko za svojega sovražnika. Obsedeni so z zmagami, vedno so voljni in pripravljeni na borbo.

2.Ne razumejo, da se dolgoročne zmage lahko uresničijo tudi tako da se včasih nekaterim lahko malo popusti.

3.Konstruktivna ali fer borba je njim nepoznana. Smatrajo da je vsaka taka borba lahko prevelika zguba za njihov žep.

4.So sebični in egocentrični. Ne morejo razumeti, da nimajo pravice imeti vse kar želijo. Po vsaki uspešni manipulaciji drugih, njihov ego postaja vse večji.

5.Resnično nimajo spoštovanja do drugih ljudi, tudi ne občutijo empatije. Poznajo emotivne slabosti drugih ljudi. So mojstri da izzovejo željene emotivne reakcije pri drugih ljudeh.

Ko psihopati zasedejo ključne funkcije v sistemu vodenja države, takrat se prične proces »psihopatizacije« naroda. Neki psihologi uporabljajo pojem »transpersonalizacija«. Pomeni, gre za prenos psihopatskih lastnosti in način razmišljanja na »normalne« ljudi.

Prenos simptomov te bolezni na človeško populacijo se izvaja s pomočjo medijev, ki so pod njihovo kontrolo. Ta vrsta mentalnega programiranja se lahko prepozna po odsotnosti duše pri psihopatih.

S pomočjo grafološke analize lahko odkrijemo psihopata. Če bodo karteli, multinacionalke, korporacije, združenja, podjetja,………….. kadrovali osebe, ki so brezmoralnih vrednot na vodilna delovna mesta, lahko pričakujemo še večjo represijo vodilne elite.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Slovenija, Vzgoja, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, slabo vzgojen otrok, vzgoja samega sebe, zanemarjen otrok, zlorabljen otrok, čustva | Brez komentarjev »

KAKO SLOVENEC IŠČE svetlo PRIHODNOST ?

Objavil pavel dne 7.01.2014

Drage bralke, dragi bralci,

MINISTRSTVO ZA OZAVEŠČANJE PREBIVALSTVA vam s ponosom predstavlja in podarja:

Poučno cankarjansko basen z naslovom:

KAKO JE SLOVENEC ISKAL PRIHODNOST ?

Gre Američan po cesti in sreča Slovenca. Američan hodi z vedrim in odločnim korakom, dobre volje, nasmejan in cool, Slovenec pa, po svoji stari navadi, zakrknjen, nezaupljiv, mrk, črnogled, tečen in utrujen.

“Howdy, partner” veselo pozdravi Američan. “What’s up ?…” Potem naenkrat prebledi in beseda mu skoraj obstane v grlu: ” Džizs, Janez… A veš, da imaš 129 pijavk prisesanih na glavi ? Ni čudno, da si cel izcuzan. Daj, naj ti pomagam…”

Slovenec, še pred sekundo napol crknjen, promptno besno zarenči nazaj:

” Mrš, stran od mene, svinja neoliberalna imperalistična ! Ti boš polagal svoje umazane tace name ? Ti prekleti fašistični okupator, kapitalistični manipulator. Ne boš ti mene na limance ! To niso nobene pijavke, ampak 129 nenadomestljivih rdečih starcev , politikov, menedžerjev in uglednih akademikov – to je moja elita, nujno potrebna za srečno prihodnost moje domovine. Zato odjebi, kavboj primitivni, in mi raje povej, ali je to cesta za prihodnost ?”

Američan gleda začudeno, potem zamahne z roko in pravi : “Whatever… Sicer pa – ja, to je cesta za prihodnost. Goodbye!”

In gresta naprej, vsak na svojo stran.

Potem Slovenec sreča Avstrijca, dobro rejenega, zadovoljnega, rdečeličnega, v irhastih hlačah in s širokim nasmehom na obrazu. Pa Avstrijec prijazno pozdravi:

“Grüss Gott, sosed ! Kako k…” In tudi Avstrijcu zamrzne beseda v grlu. “Donnerwetter, Janez… A veš, da nosiš na hrbtu 200 kilogramskega zamaščenega prasca, ki te za povrh še nateguje v rit ? Kako lahko to prenašaš ? Daj mi dovoli, naj ti pomagam…”

In Slovenec, ki je še pred sekundo deloval kot na smrtni postelji, ponovno oživi:

” Jebi se, jodlar smrdljivi, ki si v 1000 letih okupiral 70% slovenskega narodnostnega ozemlja ! A te je kdo kaj vprašal ? Sicer pa, to na mojem hrbtu ni nikakršen 200 kilogramski zamaščeni prasec, ki me za povrh še nateguje v rit, temveč je to državni aparat, nujno potreben za srečno prihodnost moje domovine. Auu…nekaj mi škripa v križu…”

“Zum Teufel, Janez, a ne vidiš, da ti škodi… Vrži tega prasca takoj dol, še preden boš cel pohabljen ! Naj ti pomagam, no…”

” Stran, ti prekleti avstroogrski naci, stran od mene ! Ti ne razumeš, kaj pomeni biti Slovenec. Jaz znam stisniti zobe, znam potrpeti… Auuu… ne pa tako kot vi, mehkužci, ki mislite, da se da vse rešiti z zdravo pametjo…Auu, kako to boli…prekleto življenje ! Zdaj mi pa povej, ti kmetavzar v irhastih hlačah – a je to cesta za prihodnost ?”

Avstrijec gleda zmedeno in sočutno na Slovenca, potem skomigne z rameni, in pravi: “Jawohl, to je cesta za prihodnost… Aufwiedersehen.”

In gresta naprej, vsak na svojo stran.

Potem pride mimo Madžar. Madžar je že na prvi pogled dokaj revnejši od Američana in Avstrijca. Njegov obraz je rahlo upadel, kot bi ravno okreval po dolgi in težki bolezni. Ampak vseeno prijazno pozdravi Slovenca:

” Servusz, sosed Janosz… Lepo te…” In mu zamrzne beseda v grlu. ” Madona, Janosz… a veš, da ti sedita na ramenih dve debeli, zlovešči črni vrani, ki ti kar naprej krakata direktno v ušesa ? Ubožec, kako lahko to prenašaš ? Daj, naj ti pomagam, pregnal jih bom…”

In spet se Slovenec z zadnjimi napori vzravna in besno zarjove :

” Spizdi, ti preklemani golaž-fašist, ti boš mene učil ? Haha, poglej se, reveža… Javi se, ko boš imel tak standard, kot je pri nas. Sicer pa, to nista nobeni debeli, zlovešči črni vrani, ki mi kar naprej krakata v uho ! Na levi strani so moji slovenski mediji, ki me nenehno obveščajo o imperialističnih zarotah zahodnih sil in njihovih domačih petokolonaških špijonih , na desni strani pa izobraževalni sistem, ki me neprestano uči, kako moram misliti in se obnašati v skladu z načeli revolucije. To ti ne razumeš, madžaroš nekulturni, necivilizirani… Oboje je nujno potrebno za srečno prihodnost moje domovine. Zdaj mi pa samo še povej, ali je to cesta za prihodnost ?”

Madžar, še vedno rahlo negotov in krhek od komaj prestane bolezni, katere strašne simptome očitno prepoznava tudi pri svojem sogovorniku, se sicer začudi Janezovemu odzivu, nato pa vendarle rahlo pokima: “Igen, Janosz…To je cesta za prihodnost. Adijo.”

In gresta naprej, vsak na svojo stran.

In tako hodi Slovenec dalje, s 129 pijavkami, prisesanimi na glavi, z 200 kilogramskim zamaščenim prascem na hrbtu, ki ga povrh še jebe v rit, na ramenih pa z dvema debelima, zloveščima vranama, ki mu neprestano krakata v levo in desno uho.

“Prekleto življenje,” zastoka Slovenec vsake toliko časa, ko ga nihče ne vidi. “Auu, kako boli križ… Joj, ko bi ti dve vrani vsaj za trenutek utihnili… Ko bi si lahko vsaj za minuto odstranil te pijavke iz glave…Auu, ko bi mi lahko ta 200 kilogramski prasec vsaj enkrat povlekel tiča iz riti… Prekleto življenje…”

In hodi naprej. Dan gre h koncu in pokrajina se začenja spreminjati. Zelena, bujna dežela, skozi katero je hodil na začetku svoje poti, postopoma prehaja v temačno, sivo puščobo, polno zapuščenih, zanemarjenih stavb, neobdelanih polj, razbitih oken na hišah… Povsod tišina in zlovešč občutek destrukcije, obupa, apatije… In nikjer nikogar. “Kam grem, kam grem ?” se vpraša Slovenec. “Saj to je vendar cesta za prihodnost, mar ne ? Čudna neka prihodnost…”

In potem , nekje v daljavi, Slovenec končno spet zagleda postavo, ki se mu približuje. Slovencu zaigra srce, ker bo lahko spet spregovoril s človekom… ampak se hitro obvlada in si nadene svojo standardno zakrknjeno, mrko masko, tisto za posebne priložnosti.

Ta, ki prihaja nasproti, je drugačen od vseh, ki jih je videl do sedaj… Črnolas je, neobrit, v ponošeni obleki, skoraj malo raztrgan, ampak vseeno vedrega obraza in jasnega pogleda. Slovenec ga gleda nezaupljivo, poln sumničenja.

” Salam Aleykum, kolega …” veselo pozdravi Egipčan. ” Kam pa, kam ? …. ” In mu zamrzne beseda v grlu, tudi njemu, ki se je ravno skobacal izpod 30-letne diktature.

” Pri Preroku Mohamedu ! Janez, a veš, da te po nogah grize 7 nadležnih sfriziranih pudljev, ki so te obgrizli že skoraj do kosti ?! Joj, ena pudlica te grize celo za jajca… Glej, cele noge imaš že krvave, izkrvavel boš ! Naj ti pomagam, pregnal jih bom …”

In spet vzroji naš kranjski Janez, spet v trenutku odpadejo vsi njegovi dvomi :

” Kaj ?! A prav slišim ? Ti, smrdljivi Arabec, ki spiš v dreku in natepavaš ovce, ti boš meni govoril ? Umakni se mi s poti. Sicer pa, to niso nobeni sfrizirani pudlji, temveč je to slovenski pravosodni sistem, vključno z odvetniki, tožilci in represivnimi organi. Ta je še posebej ključen za srečno prihodnost moje domovine ! Le tiho bodi in mi daj mir…”

In Slovenec se odločno požene naprej, mimo Egipčana, s krvavimi nogami, bolečim križem in zmedeno glavo…A po par korakih ga senca dvoma le premami. Ustavi se, se obrne in naduto zakliče Egipčanu : “Hej, smrdljivec, povej mi… a je to RES cesta za prihodnost ?”

Egipčan je rahlo jezen in malo ga ima, da bi nadutežu pretipal obisti… Vendar ima čisto dovolj drugih, pomembnejših opravkov. Mudi se mu. Zato le pokima: “Ja, Janez… to je cesta za prihodnost. Srečno. “

In gresta naprej, vsak na svojo stran.

Zdaj je Slovenec že resnično utrujen. Izgubil je že mnogo krvi, pijavke ga sesajo, pudlji grizljajo, vrane krakajo, prasec ga jebe brez prestanka… Ampak on gre naprej. Pokrajina postaja vedno bolj podobna puščavi, le tu in tam ob cesti raste še kak posušen grm na zadnjih vzdihljajih. Ruševine , uničeni tanki, sežgani avtomobili… “Kam sem prišel ?” se sprašuje Slovenec. Spusti se noč. Nikjer nikogar. Slovenec pa še kar hodi, hodi… Nato se mu zazdi, da zasliši pred sabo korake, ki se mu približujejo…Da, res je. Nekdo je tam.

“Free Libya !” se zadere iz noči. “Free Libya, Janez…” se zareži Libijec, ko se končno srečata. Libijec je pretepen, okrvavljen, raztrgan, z minometom na ramenu, ampak z neustavljivim žarom v očeh, poln upanja, poln življenja… Obraz mu žari. “Janez, prijatelj, kako sem vesel, da sem te srečal. Si prišel pome, da mi pokažeš pot ? Hvala ti, efendi, hvala ti. Pridi, pojdiva skupaj v prihodnost ! Daj mi roko, brat, greva skupaj za vsemi ostalimi.”

Slovenec sumničavo odtegne roko. Kaj je zdaj to ? Je to prihodnost ? Nekaj mu ni jasno. Kljub temu ne pokaže zmedenosti. Sikne skozi stisnjene zobe:

” Ne dotikaj se me, prase umazano… Poglej se, kakšen si ! Uprl si se svojemu dobremu polkovniku in kaj imaš zdaj od tega ? Ha ! Ranjen si, lačen, raztrgan… Bedak. Kje je tvoja varnost, kje je tvoja zaščita ? Vsemu si se odpovedal, le za to iluzijo svobode in prihodnosti. Hahaha, kak idiot. Takih ljudi, ki se uprejo svojim avtoritetam, jaz ne spoštujem. Nič nočem s tabo, bandit kontrarevolucionarni… “

Libijec ga gleda začudeno in rahlo razočarano…Ampak vseeno mu je. Njegova pot je jasna, njegov pogled uperjen v eno samo točko na obzorju. Pripravljen je tudi umreti za svojo svobodo. Slovenca ne bo mogel nikoli več razumeti. ” Ja, škoda, Janez… sem mislil, da bova šla skupaj, bi nama bilo lažje. Ampak, ni panike…Lahko grem tudi sam. Ampak, nekaj sem vseeno radoveden… daj mi še prosim povej, kaj je ta 300 kilogramska krogla kompaktnega postanega dreka, ki jo tako skrbno valjaš pred sabo, kot hrošč govnač ?”

Slovenec se zdaj junaško izprsi, kolikor mu to še omogoča pohabljeni križ, in ponosno izjavi:

” To, ti kontrarevolucionarni pro-zahodni sodelavec temnih imperialističnih sil, to ni nobena 300 kilogramska krogla kompaktnega postanega dreka… To, ti fašistični nelojalni terorist, ki tega ne boš mogel nikoli razumeti – to je moj Ponos. My Precious ! To je moja slavna revolucionarna preteklost, brez katere ni srečne prihodnosti moje domovine ! Nosim jo s sabo, kamorkoli grem. Raje crknem, kot da bi se ji odpovedal.”

Libijec gleda Slovenca, zabodeno kot tele v nova vrata… In reče le : “Ojoj!”

Potem si zadega svoj minomet na ramo, se obrne in stopi z odločnim korakom naprej, ne da bi se sploh poslovil od Slovenca. Mudi se mu… Prihodnost ga čaka. Nima časa za neumnosti.

Slovenec gleda za njim. Nekako se mu zdi, da je prišel do točke, kjer ni več vrnitve… Ampak vseeno še zakliče za Libijcem: “Hej, a je to cesta za prihodnost ?”

In Libijec se obrne in se zasmeje: ” Je, seveda je cesta za prihodnost…Ampak, Janez, ti hodiš v napačno smer. Čao.”

Potem se Janez ustavi. Pijavke na glavi mu še naprej sesajo kri, 200 kilogramski prasec je še vedno zadovoljno pozicioniran na njegovem hrbtu, pudlji mu grizljajo jajca, vrane še vedno krakajo svojo mračnjaško lajno, 300 kilogramska krogla postanega dreka še vedno čaka, da jo bo zakotalil naprej… Takrat se Janezu počasi, počasi začne svitati.

“Zakaj moram vse to prenašati ? ” se vpraša. ” Ali res MORAM ? Zakaj ne bi odvrgel tega prasca s hrbta, odstranil pijavk, zbrcal pudljev s svojih nog, nagnal teh fatalističnih vran s svojih ramen… In zakaj, zakaj, zakaj, ZAKAJ bi moral v nedogled s sabo, kamorkoli grem, vlačiti to smrdljivo, popolnoma neuporabno 300 kilogramsko kroglo ? Zakaj ?”

Toda… Še v tistem trenutku, ko začne Janez razmišljati svoje prve kontrarevolucionarne misli, to zaznajo pijavke, prisesane na njegovih možganih. Pijavke nemudoma pošljejo signal vranam, da je treba takoj drastično povišati glasnost krakanja, tako da ne bo imel Janez več niti priložnosti misliti. Pijavke tudi sporočijo 200 kilogramskemu prascu, da naj ga zatlači še globlje v Janezovo rit, pudljem pa, da zagrizejo še odločneje v njegove kosti. Protinapad parazitov je učinkovit. Janezu se od povečanega pritiska skoraj zmeša. Kot dobri primerek Pavlovovega psa, ki zna refleksno reagirati na zunanje signale, takoj poveže svojo prepovedano kontrarevolucionarno misel z bolečino v riti, v ušesih in kosteh. Takoj, ko neha misliti, pijavke sporočijo ostalim parazitskim sodelavcem, da lahko pritisk spet popustijo. Terapija doseže svoj namen in Janez je ponovno nevtraliziran. Oddahne si. Če ne bo mislil kontrarevolucionarnih misli, bo smel živeti. Sicer je res, da bo to bolj životarjenje, ne življenje… Ampak njegova domovina bo srečna. In lahko bo še naprej opravljal svojo primarno dolžnost – kotaljenje 300 kilogramske krogle postanega dreka, kamorkoli bo šel. Zdaj je Janez spet pomirjen.

“Saj, moje življenje je res prekleto težko…auu, kako me boli križ…pa rit tudi… pa jajca…pa malo se mi že blede v možganih od pomanjkanja krvi in od vsega tega krakanja. Ampak sem še vedno dovolj dober, da opravim svojo dolžnost. Prihodnost je pa tudi precenjena… Poglej te bedake, ki sem jih srečal na cesti. Vsi rinejo v to prihodnost, v to svobodo, tudi če so goli, raztrgani in pretepeni. Vsi so pripravljeni tvegati. Ampak zakaj ? Saj prihodnosti ne poznamo. Zakaj bi torej rinili v njo, če je tako nezanesljiva ? Preteklost je lepša. Preteklost je varna. Preteklost je fiksna in stabilna. Tam se nikoli nič ne spreminja. Tam je že vse napisano in vedno bo tako. Ja, prava pot je v preteklost, in ne v prihodnost.”

In Janez se vzravna, kolikor se še more, zagrabi svojo kroglo dreka in jo odkotali dalje.

Janez gre naprej… naprej v preteklost.

vir Miran77 na forumu Financ v odzivu na članek DEGENERIRANA SLOVENIJA

http://www.finance.si/forumi/?m=1155975&single

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Družba, Humor, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina, gospodarstvo oz. ekonomija, mediji, novinarji, politika | Brez komentarjev »

France Bučar: “Smo totalitarna država”

Objavil pavel dne 7.01.2014

Intervju Bučarja ( ki je končno spregledal)

“Mi še vedno živimo v komunizmu”
” Pri nas država skrbi za tisto, kar bi državljani morali sami poskrbeti”
“se širijo pravice do nebuloznih fantazij”
“Ni rešitve, če se ne bomo končno poslovili od takozvane socialne države.”

“Iz sveta oblakov ne stopimo na realna tla. Za kruh je treba enostavno delati. Ne samo ozirati se na državo.”

“Naše gledanje je še vedno realsocialistično od a do ž.”

“Smo totalitarna država, vso skrb zate prevzame država pomeni, da si odvisen od nje, dobi vlogo totalitarnega subjekta in jo boš tudi ubogal.”

“Realsocialistični sistem, ki ga nadaljujemo pod krinko socialne države ne more funkcionirati brez vožda.”

– France Bučar (od 10:35)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, inženirji družbe, modne družbene smernice | Brez komentarjev »