PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Srečanje piscev Časnika in Socialne akademije

Objavil pavel, dne 19.12.2013

Zadnjič mi je uspelo priti na praznovanje vseh, ki pišemo za Časnik v Ljubljano, na praznovanje in klepet. 3 ure sem porabil, da sem se pogovarjal s starimi prijatelji iz SKŽ, pa s provincialom, pa s klasičnim liberalcem v NSI in nenazadnje z zelo mlado klasično liberalko (pravnico), ki sem jo srečal na liberalnem RoadShowu, ki ga je organizirala s Svetilnikom poleti Tanja Štumberger. A takrat nisem vedel, da je katoličanka. Kajti večino liberalnih ekonomistov in klasičnih liberalcev v Sloveniji na žalost nima krščanskih ali judovskih vrednot, zato morda dosedaj ni bilo uspeha pri postavljanju tega bloka. Ljudje s komunističnim vrednostnim sistemom nikoli ne morejo postati pravi, klasični liberalci.

Na žalost sem premalo časa govoril s sošolcem, ki je močan v Civilni družbi in se zadnje leto ogromno pojavlja v medijih. Spoznal pa sem tudi nekaj zelo mladih ljudi, ki delajo v Socialni akademiji.

Med drugim mi je v glavi ostala misel, ki jo je nek liberalec rekel: “Vi katoliki imate že vrednosti sistem zgrajen, zato potrebujete čisto malo informacij, pa lahko že v polnosti dojamete model klasičnega liberalizma! V ostalih strankah, tudi v SDS, pa je toliko ljudi, ki imajo šibek vrednostni sistem in jim lahko informacije dokončno na pladnju prineseš, pa bodo še vedno ti ljudje zaradi deviacij v osebnostni vrednostni strukturi zaključili napačno!”

Od pikantnih zgodbic iz sveta politike raznih strank, sem si zapomnil zgodbice o MM, RP in BB. Posebej pikantna je bila zgodba kako so pošteni kadri iz Demosove koalicje opozarjali Vizjaka, Janšo in vrh SDS na rabote ASK, ki je delala štalo po državni upravi. A so jih dobili po glavi. Par mesecev kasneje je JJ od ASK dobil nož v hrbet.

Druga zgodbice so bile o iznajdljivosti nekaterih politikov,duševno motenih v politik, o pokvarjenih, o maščevalnih,  o nesposobnosti nekaterih in o manipulativnosti, ki je za nekoga tretjega bila v nekem trenutku celo pozitivna.

Dialog z ljudmi, ki imajo podobne vrednote je nujno potreben za rast novega. Tako so delali ustanovni očetje ZDA. Vsak prinaša neke svoje načine mišljenja, poudarke na vrednotah, ideje. V dialogu se drug od drugega učimo, se brusimo, si prožimo ideje, si dajemo vzgon. Tako, da na koncu ni rezultat navadno seštevanje, temveč je še neka dodana vrednost skupnosti.

Jaz ostro ločim kolektiv ( drhal istomislečih, ekonomsko in v vseh ozirih nesvobodnih klonov) in skupnost ( svobodno zbrane samostojne osebe, ki se družijo zaradi podobnih vrednot).

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.