PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za November 2013

Vloga nikoli kaznovanega zločinca Ribičiča v Nagodetovem procesu

Objavil pavel dne 29.11.2013

Ljubo Sirc ( eden redkih slovenskih pravih, klasičnih liberalcev, tako danes kot kadarkoli v zgodovini – ker jih ni bilo veliko) je pripadal prvim slovenskim upornikom proti naci-SOCIALISTIČNIM okupatorju –  skupini STARA PRAVDA ( komunisti so v tem času še kolaborirali z nacisti in fašisti, po 3 mesecih, ob napadu Hitlerja na SZ, pa so se po ukazu Moskve aktivirali v izvajanje krvave revolucije pod krinko “uporništva proti okupatorju”).
Ime STARA PRAVDA ima dolgo tradicijo. Izvira iz kmečkih uporov, ko so se preprosti, neizobraženi kmetje, a srčni, pošteni in z zadostno mero zdrave pameti,  uprli POGOLTNIM fevdalcem, ki so ponovno zvišali davke.
Tudi danes bi se morali upreti komunističnemu okupatorju (FEVDALCI =mafija+ birokracija), ki nam delavcem višajo vsakodnevno davke.

The murderers have disappeared without a trace.

Translation of an article published in the Frankfurter Allgemeine Zeitung, 30 July 2007

By Karl-Peter Schwarz

The crimes of Slovene communists in the year after 1945 remain unpunished.

Kranj, July 2007: “Yugoslav communism,” says Ljubo Sirc, “was no less communist than Soviet communism or any other communism for that matter.” In 1947, Sirc, now 87, was sentenced to death at a show trial in Ljubljana. According to Left-wing myths Tito’s partisans “liberated” Yugoslavia from the German occupation, but in reality one dictatorship was replaced with another. Today, Tito’s socialism is still considered as being benign and moderate although the reign of terror in Yugoslavia, relative to its population, hardly differs from Stalin’s Great Terror: according to various assessments, between 200,000 and 300,000 Yugoslavs were murdered in 1945/46. Ljubo Sirc calculated that at least one million people were caught up in the wheels of the communist judiciary and the secret police between 1945 and 1950, every tenth inhabitant of Yugoslavia. The West rewarded Tito’s break with Stalin at the beginning of the Cold War by overlooking his crimes.While Ljubo Sirc was in prison in Slovenia in the 1950s, Eleanor Roosevelt, in her regular newspaper column ‘My Day’, praised “the dictatorship of the proletariat interwoven with humanism”, saying communism was Yugoslavia’s only hope and explained Tito’s successes by him “telling the people the truth from the beginning”. When the Yugoslav “workers self-management” ended in economic chaos, the Western governments knew no way out but continued supporting Tito regardless, and pumped enormous sums of money into Yugoslavia. Ljubo Sirc managed to escape and became established as lecturer in economics at Glasgow University. It was there, at the end of the 1960s, he was told after an exchange with leftist intellectuals that he deserved the death sentence as he clearly did not believe in communism. Today, Sirc’s native Slovenia is considered a fledgling democracy in post-communist Europe. In that small country in the European Union, little more than 20,000 square kilometres with some 2 million inhabitants, 512 mass graves have been discovered with the remains of thousands of victims of communist terror.

Time and again skeletons are unearthed during construction work, or simply when the land is ploughed. Not a single person has ever been held accountable for these murders.

The Slovene communists, renamed Liberal Democrats and Social Democrats, have remained in power since the separation from the Yugoslav Federation in 1991 and until the electoral victory of the conservative parties, in 2004. Accordingly, the communists are still particularly strong in economic and financial affairs, in the media, universities and, above all, in the judiciary. All nine judges in Slovenia’s Constitutional Court were appointed by the former President, Milan Kucan, who had also been leader of the Communist Party of Slovenia. Of the nine, eight are known communists, including Ciril Ribicic whose first name is his father’s partisan name. In 2006 a court in Ljubljana blocked the State prosecutor’s request for criminal proceedings against Mitja Ribicic that had been requested. After the war, Ribicic was acting chief of Section 2 of the communist secret service OZNA, responsible for persecution of the “internal enemy” and which directed summary executions of actual and potential enemies of the regime. Part of the public prosecutor’s evidence shows that a “Colonel Mitja” issued written orders for the execution of 270 alleged “Nazi collaborators”. The Court did not consider this sufficient justification to open a criminal investigation against a prominent Slovene politician. Ribicic, who loves dogs and writes poetry, had, under Tito at the end of the 1960s, become Yugoslav Prime Minister and later President of the Central Committee of the League of Yugoslav Communists. Ljubo Sirc and Mitja Ribicic have known each other for sixty years. Shortly before midnight on the eve of Tito’s birthday on 24 May 1947, Sirc was arrested on his way home by OZNA. In the former psychiatric department of Ljubljana’s hospital – also used by the Gestapo as a prison – he was interrogated by Ribicic and his men into the early hours of the morning. For four weeks, he was dragged from his cell each night for interrogation and was not allowed to sleep during the day. The secret service officer and his victim are approximately the same age – Ribicic was born in Trieste in 1919, Sirc in Kranj in 1920. Both enrolled in the Law Faculty at the University of Ljubljana in 1938. When Germany invaded Yugoslavia on 6 April 1941, Sirc joined the left-wing national resistance group Stara Pravda (Ancient Right). The Yugoslav communists discovered their patriotism only two months later, when Hitler’s attack on the Soviet Union on 22 June rendered the Hitler-Stalin pact obsolete.

Ribicic, a political commissar with the rank of Colonel, supervised the party reliability of the partisan detachments in German occupied Northern Slovenia. Sirc says “his most important task was ensuring that no non-communists would join the armed resistance”.

The commissars subjected the volunteers to a strenuous interrogation, including torture. Forestry workers found the corpses of partisans clubbed to death by the commissars. The so-called Protective Order of the Slovene People’s Liberation Front of September 1941 provided for the liquidation of those resistance fighters who did not submit to the communist-controlled Liberation Front (OF). The anti-fascists of Stara Pravda were expelled from the OF. Sirc escaped to Switzerland in the futile hope that he would be able to warn the allies of the communist plans. As Tito, under pressure from the Allies, appeared to reach an agreement with the Royal Yugoslav Government, Sirc returned and joined the liberation army in the expectation that the British and Americans would support Subasic, obliging Tito to fulfil his obligations. He was to be bitterly disappointed. Contacts with foreigners which Sirc maintained as translator for the Yugoslav government decided his fate in the Show Trials of 1947. Of fourteen defendants three were sentenced to death. Ljubo Sirc’s father Franjo, who had no connection with the democratic opposition, was also sentenced to ten years imprisonment with hard labour. Franjo Sirc died after four years in prison. He was sentenced because his son was an “enemy of the people” and he himself a “Class enemy”. Franjo Sirc was a successful entrepreneur until the Nazis confiscated his property, dismantled his textile factory machines and destroyed the buildings. What was left by the Nazis was confiscated by the communists.

Ljubo Sirc remained in prison for seven and a half years. In 1955 he succeeded in escaping over the snow-capped mountains to Italy. He taught economics in Dacca, in Dundee and in Glasgow and founded the renowned Centre for Research into Post-Communist Economies in London (CRCE). He has written several books on the failure of central planning and a biography Between Hitler and Tito, which is amongst the best and most vivid descriptions of life in Yugoslavia in those times. Sirc has been endeavouring to recover his property for over twenty years. This, he says, he owes to his father. The Show Trial sentence was rescinded in 1991. He immediately applied for restitution of his property and compensation for unjust imprisonment. He did recover a few scattered pieces of his family’s property, consisting of a house in Kranj, except the business premises on the ground floor, part of the garden and 600 out of 15,000 square metres of land belonging to his father’s textile factory. In 1990, the Slovene Parliament decided to return all confiscated properties, and if this were not possible compensation based on present valuation instead. The property restitution was dragged out and came to a complete halt. Sirc had to appeal adverse decisions three times. Eventually, Slovenia was fined a mere 18,000 Euros by the European Court of Human Rights (ECHR) for dilatory handling of the claim where the value of property involved amounts to almost ten million Euros.

In 1998, the Slovenian leftist parties, that regained power after a brief interlude, retroactively modified the property restitution law of 1991 to the detriment of the claimants. The rationale given was that fiscal exigencies of the social state were more important than the right to property. In rejecting the complaint made by Sirc of discrimination as a result of the new law, the Constitutional Court of Slovenia argued that public interest justified the retrospective application of the law. Over forty percent of property in Slovenia is still owned by the government. Sirc’s case was supposed to be a test case, but the ECHR took eight years to reach a judgement. Bostjan Zupancic, the Slovene judge in Strasbourg, in the Ljubljana left-wing daily Delo, criticised “the chasm between Western and Eastern thinking by which the ECHR is characterised where bourgeois mentality still prevails and ranted against “yuppi legislation”. Instead of feeling themselves bound by “legal formalism”, the judges should, according to Zupancic, exercise their legal power. Ljubo Sirc reports that he had drawn the attention of Luzius Wildhaber, ECHR President until 2007, to the peculiar understanding of law by the Slovene judge. Yet Wildhaber could not detect in the Slovene judge’s views any infringement of the unité de doctrine at the Strasbourg court. Sirc accuses the Slovene Constitutional Court and the Section of ECHR, chaired by Zupancic, of bias. What is involved, says Sirc, is the disregard of his rights to a fair and public hearing by an impartial and independent court and, therefore, of the disregard of his human rights, in particular of his right to own property. The Slovene communists are now organised in to two successor parties which have joined the Liberal International and the Socialist International. Neither the Liberals nor the Social Democrats have asked questions about their past, their understanding of law and concept of property. In the West, says Sirc, there are still many people who are willing to serve the communists as “useful idiots”.


  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Slovenija, Zgodovina, dr. Ljubo Sirc, inženirji družbe, modne družbene smernice | Brez komentarjev »

Zmaga socialistične birokracije

Objavil pavel dne 27.11.2013

Navidezna, ker je samo še vprašanje časa kdaj bo dokončno počilo.

Že 10 let pišem, da v Sloveniji ni kapitalizma, ampak FEVDALIZEM ( krony kapitalizem, tovarišijski kapitalizem, podmizni kapitalizem, mafijski kapitalizem). Ni tekmovanja, ampak povsod monopoli, fevdi, vrtički, rente. Ki se vlečejo iz komunističnih časov.

Glavni problem v Sloveniji sta komunistična mafija in komunistična birokracija. Sinonim prve je KGB in UDBA, ki sta brutalno UČINKOVITO vodili kriminalne posle in po propadu sistema komunizma tudi vodili nove države v Rusiji in v Sloveniji, Srbiji. Državne kolhoze pa je vodila birokracija ( družboslovci in nekaj tehnokratov) in občasno plenila mafija.

Dvajset let pred propadom komunizma je kitajska komunistična mafija sklenila, da bo popeljala kitajsko družbo iz lakote, kamene dobe in nepismenosti v razcvet. Podprla je podjetništvo in svobodni trg. Pri tem pa imela koruptivno vlogo, saj je vsako prišlo podjetje moralo plačati milijonsko varščino varuhu fevda: komunističnemu funkcionarju.

Danes standard Kitajcem raste, večina jih dela, imajo vedno več podjetij, birokracija je omejena, partijski funkcionarji pa nesramno bogati. Tisti v vrhu CK ZK Kitajske imajo vsak po 300 do 500 mio dolarjev lastnine, pridobljene s korupcijo. Kitajska mafija je podredila komunistično birokracijo in dopustila vpostavitev polovičnega kapitalizma. Svobodni trg je, ni pa pravne države, ki bi celovito zaščitila osebno lastnino in zatrla korupcijo skupaj z rdečo mafijo.

Razlika v Sloveniji je le ta, da mafija ni tako močna, da bi družbo vpeljala v ekonomsko uspešnejši model za delavce in večino državljanov. Ampak je socialistična birokracija premočna in njena vztrajnost zaradi bohotnosti ovira razvoj države. Vse komunistične države so imele glavni problem z bohotenjem lenuhov, blebetačev in nesposobnih birokratov.

Slovenijo vodi butasta, nesposobna, samoupravna birokracija, ki se bohoti po vseh fevdih in drži mafijce za jajca. Mafijci pa zgolj poberejo večinski delež denarja iz skupne sklede in pustijo podoben delež tropu birokratov, ki dejansko onemogočajo vsako minimalno spremembo sistema.

Zgolj popoln bankrot Slovenije lahko reši to Fritzl državo, kjer otroci staremu, senilnemu Fritzlu omogočajo seks z najlepšo hčerko, medtem ko sami delajo še hujše zločine nad ostalimi prebivalci kleti.

PRESS Ne davljenje ustvarjalnih delavcev z višjimi davki, edina reforma je prodaja državnih kolhozov ( sočasno odsekamo mafijo in birokracijo od korupcijskega seska), privatizacija šolstva in zdravstva in zmanjšanje socialistične birokracije. PRESS

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, davki, gospodarstvo oz. ekonomija, liberalne reforme ( PRO FREE Market), politika | Brez komentarjev »

Ekologi so skorumpirani

Objavil pavel dne 23.11.2013

Danes je vse bolj jasno, da glasne protestnike neka interesna skupina kupi.

Spremljali smo histerično vreščanje ekoloških protestnikov proti temu, da Italija gradi plinski terminal v Žavljah. Pri tem prav nihče od dirigiranih dominantnih medijev v 5 letih ni nikoli pojasnil celovite informacije o energetiki utekočinjenega plina.

V Tržaški zaliv  pripeljejo vsak dan 3 tankerji nafte. Ta je umazana, če bi prišlo do manjšega ladijskega trčenja, bi cel Tržaški zaliv za 50 let ostal umazan in neuporaben. Da ne govorim o ladjah, ki v Koper dovažajo umazan premog, premogov prah.

Plinski tankerji niso umazani, so dodatno ojačani zaradi velikega pritiska utekočinjenega plina. Do eksplozije sploh ne more priti.

Zakaj se danes gradijo terminali?

Ker imamo v Evropi monopol zemeljskega plina, metana, CH4. Monopol pomeni fevdalni, sužnjelastniški vzorec, ki je nasproten kapitalizmu, ki spodbuja tekmovanje tekmecev istega področja nad-mizno in ne podmizno- kartelno -sodelovanje kot so mafijska slovenska gradbena podjetja gradila AVTOCESTE zadnjih 50 let po polžje počasi, da je Slovenija imela rast BDPja točno 3% letno.

Metan nastaja pri črpanju nafte. Putin ima monopol in ves čas zvišuje cene. Zato obmorske države Evrope že nekaj časa pospešeno gradijo terminale kamor vozijo plinski tankerji 5x do 10x cenejši plin iz arabskih držav, Afrike in ZDA. BTW, lani so ZDA postale energetsko neodvisne, saj same proizvedejo vso nafto in tudi plin. Evropa pa je še vedno energetski džanki.

Kdo ima ekonomski interes, da Italija ( ki ima največje pomanjkanje energije in najdražje energetske vire, elektriko, ogrevanje) ne zgradi terminala v Žavljah? Rusija, ruska- KGB- naftna mafija. Očitno je ona plačevala naše vrle ekologe, da vreščijo. Pri TEŠ6b ni skoraj noben vreščal, ker so bili spet očitno vsi plačani, da imajo zaprte gobce.

Prilagam še članek Vladimirja Puklavca, energetika, ki je z delom in podjetništvom obogatel v Nemčiji kot strojni inženir. V industrijsko in socialistično opustošenem Kopru je želel zgraditi plinski terminal, kamor bi vozili plinski tankerji in plinsko TE ( katera bi bila hlajena s procesom uplinjevanja utekočinjenega plina), s čimer bi se 2x zmanjšali stroški. Seveda naša rdeče oranžna mafija očitno zahteve preveč VSTOPNEGA DAVKA. Na Kitajsekem so najbogatejši partijski funkcionarji, saj mora njim vsako podjetje plačati vstopni davek ( korupcija) in ostale davke, da lahko dobiva dovoljenja in da nima težav z birokracijo ( dvorjani rdeče mafije).

V Evropi so stvari še posebej sprevržene: med ekologi so tisti, ki najbolj pomagajo uničevati okolje. Med levičarji pa tisti, ki tiščijo delavce v največjo bedo. Besede ljubezen, solidarnost, socialnost, pravičnost pa so v osnovi najbolj perverzno obrnjene okrog, tako da večina ljudi napačno pojmuje te besede.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Afrika, Slovenija, ZDA, ekologija, energetika, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mediji, novinarji, politika, služba, strojništvo, tehnologija in znanost | Brez komentarjev »

Revežem pomaga samo tisti, ki USTANOVI SVOJE podjetje ( je ustvarjelen)

Objavil pavel dne 23.11.2013

Ni socialen tisti, ki kriči PROTI KAPITALU, proti kapitalizmu, ta je parazit.

Ni socialen tisti, ki voli leve stranke in dela v sindikatu ali v javni upravi – ta je parazit.

Socialen in solidaren je tisti, ki ustanovi svoje podjetje in ustvarja uspešno nove izdelke in nove proizvode. Več kot zaposli delavcev, bolj je solidaren. Tudi več prometa ima, več davkov plača.

Veliko davkov, veliko zakonov in podzakonov in veliko subvencij je značilnost socialističnega totalitarizma. V resnici pa gre za odtok denarja od revnih delavcev, ustvarjalcev k bogatim mafijašem.

V pravem kapitalizmu subvencij ni, zato so tudi davki nižji. Pravi kapitalizem omogoča, spodbuja in ščiti zdravo podjetnost, ustvarjalnost.

Sužnjelastništvo, fevdalizem, socializem ( Marx, komunizem, fašizem), mafija, birokracija, politika pa igrajo IGRO NIČELNE vsote. To pomeni, da mora nekdo izgubiti, da drug pprejme. Davki so legalizirana kraja. Subvencije pa legalizirani rop. Kadar imamo skupno skledo ( davkoplačevalski denar) in skupno lastnino – je jasno veliko mafije in korupcije na kupu, vsi bi radi imeli monopol na SKUPNO SKLEDO, vsi bi črpali, jemali.

Socializem stavi na iskanju revščine in vzrokov za revščino. Vzrok za revščino je neustvarjalnost in lenoba, neznanje, nerazvitost. Kapitalizem pa išče vzroke bogatenja posameznika in družbe. Kapitalizem je ustvarjanje, spravljanje idej v blaginjo.

Vse nerazvite države opozarjajo, da je pomoč v denarju, kmetijskih izdelkih in starih oblačilih za njih škodljiva, ker ta denar prejme mafija ( skorumpirane elite) in vse to uničuje njihov svobodni trg malih podjetij. Pomoč revnim državam:

  1. A. je denar revežev v bogatih država, ki steka k bogatašem mafije v revnih državah
  2. B. ali pa je prodaja viška izdelkov kmetov, korporacij Zahoda, namesto da ti izdelki propadejo – a s tem monopolom ( politično – mafijsko – gospodarske navezave) uničujejo svobodni trg malih podjetij v nerazvitih državah.
  • V zadnjih 200 letih je civilizacija zrastla iz 1 miljarde na 7 miljard.
  • Od leta 1860 do 1950 je % revnih RAZPOLOVIL in blaginja prebivalstva se je zaradi kapitalizma ( zasebna lastnina, ustvarjalnost, podjetnost, nova odkritja, dobra organizacija, orientacija na kupca) nekajkrat zvišala, tako da ima največji revež danes boljše pogoje življenja kot kralji in dvorjani v peteklosti.
  • Od leta 1950 do 2010 se je % revnih spet razpolovil. Spet zaradi kapitalizma.
Vsak revež, invalid, bolnik, ostareli, otrok, študent, majhen človek in delavec bi si moral prizadevati za VEČ PRAVEGA kapitalizma ( proti državnem kapitalizmu, proti monopolom, proti kartelom, proti dogovorni – podmizni ekonomiji, proti pajdaškem = CRONY kapitalizmu) – ker bi imel več od tega.

Socializem vsem škodi, razen rdeči ( rjavi, črni) mafiji. Na dolgi rok škodi tudi birokraciji in delavcem v državnih podjetjih – KOLHOZIH. Celemu KOLEKTIVU škodi, ker VSI PADAMO V REVŠČINO in mafijsko -totalitarno družbo. Skupna lastnina poveča neodgovornost do dela, do skupnega, to lastnino v resnici upravlja ozek krog ljudi: nestrokovno in kriminalno. Organizacija je katastrofalno slaba, zato se revščina poglablja.

Privatno šolstvo je veliko kvalitetnejše kot državno ( mafijsko-birokratsko) šolstvo.

Privatno zdravstvo je veliko kvalitetnejše kot državno ( mafijsko-birokratsko) zdravstvo.

ideje so iz knjige Roberta Sirica – Zagovor svobodnega trga – poglavje: Najbolj pomaga revežem ( najbolj solidaren, socialen je) tisti, ki ustanovi (in podjetno vodi) svoje podjetje.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v MGMT - gospodarjenje - upravljanje, RKC, Robert Sirico_klasični_liberalec&katoliški_duhovnik, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, ZDA, Zdravstvo, borza, trg, davki, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, liberalne reforme ( PRO FREE Market), podjetništvo oz. mikroekonomija, služba, učenje, šolstvo | Brez komentarjev »

Cenzura Financ v imenu Veleškodljivca Slovenije

Objavil pavel dne 20.11.2013

Odgovor najboljšega novinarja ( Stanislav Kovač) s področja ekonomije, ki vsako svojo trditev izdatno podkrepi s citati inkriminiranih oseb in njihovimi dejanji.

Ste vedeli, da je inkriminirani javno napeljeval rdeče direktorje h kraji, h nelegalnim dejanje, h kriminalu?

Ste vedeli, da je inkriminirani privatiziral inštitut, ki je večino poslov dobival v zadnjih 20 letih od Države, da jim je prodajal slamo od svetovanj?

Ste vedeli, da je inkriminirani nadzoroval podjetje in da je pod njegovim vodstvom to podjetje zašlo v spiralo izgub in dolgov?

Kje so lastniki s Švedske, zakaj ne odstavijo slabega direktorja in še slabše urednice Financ? Zakaj so pustili, da sta politično cenzurirala najboljšega novinarja v Sloveniji?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Stanislav Kovač, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mediji, novinarji | Brez komentarjev »

Ekonomska svoboda, verska svoboda, svoboda

Objavil pavel dne 18.11.2013

Beseda SVOBODA je danes poleg besede LJUBEZEN najbolj zlorabljena in večina jo narobe pojmuje. Tu se lomijo številni interesi, veliko sil je usmerjenih v to, da nas sasužnjijo že na miselni ravni. Hayek je napisal čudovito in zelo razumljivo knjigo Socializem je POT V HLAPČEVSTVO, kjer je opisoval razmere v gospodarstvu v času vojne, ko se je povečala kolektivizacija, po vojni pa je le ta kar ostala. Hayek se čudi kako Anglija in ZDA pred WW1 in po WW1 postajata vedno bolj socialistični. Na Zahodu se že od leta 1860 širi socializem. V času WW2 sta bila v Evropi samo dve izbiri:

  1. nacional -socializem
  2. internacional-socializem
Robert Silico pravi, da je bila intelektualna smetana v ZDA in predvsem v NYC prepojena s socializmom. To je bilo moderno, vsi so temeljili v marksizmu. Vsi so nestrpno pričakovali revolucijo in hitro potešitev svojih pravic.

Danes veliko slišimo o borbi za pravice delavcev, za pravice manjšin, za pravice homoseksualcev, za pravice otrok, za pravice žensk. V osnovi pa je človekova pravica, da živi in da se ga ne zasužnjuje. In to pravica VSAKA vlada in birokracija KRŠI, povozi in želi čim bolj ZLORABITI. Večja in močnejša vlada ( birokracija, država) manj je človekovih pravic. Civilizacija še nikoli ni bila tako nesvoboda kot zadnjih 200 let, ko se se dogajali po celem svetu socialistični totalitarizmi.

Svobodo veliko ljudi pojmuje zelo pubertetniško, infantilno. V smislu lomi in razbijaj vsa pravila družbe, v smislu iskanja lagodnosti, užitka in bližnjic.

Na eni strani imamo ljudi, ki se aktivistično borijo za več osebne svobode, pri tem pa podpirajo manjšanje ekonomske svobode v imenu (lažnjive , iluzorne) VARNOSTI.

Brez EKONOMSKE SVOBODE ni človek svoboden. Brez ekonomske svobode ni verske svobode.

Če človek ne more sam sebe preživeti in imeti osebno lastnino – potem je nesvoboden. Slovenija je od 150 držav na svetu na 100 mestu glede ekonomske svobode. Odtod toliko tihih in neosveščenih ljudi.

Ko država polastnini dobesedno vse, s to lastnino upravlja ozka, politična elita revolucionarjev – mafija. Na začetku kapitalistično, potem fevdalno in nazadnje suženjsko.

“Kdor pije kraljevo vino, poje njegove pesmi!” In še en pregovor, ki mi da asociacijo na mafijo in birokracijo:

“Ne ugrizni v roko, ki te hrani!”

Sirico piše kako daleč od svobode je danes ZDA. ZDA so ob ustanovitvi imele v ustavi pravi klasični liberalizem, kajti iz Evrope so prišli begunci, zatirani od fevdalnih vlad, monopolnih religij, monopolnih industrijalcev, narodne manjšine. Postavili so pogoje za velik razvoj ZDA. Danes Obamovi svetovalci, ki vpeljujejo zdravstveno reformo od verskih organizacij na področju zdravstva zahtevajo denar s katerim kupujejo tudi etično in versko sporne stvari: splavi. “Versko svobodo” so reducirali  v  ”svobodo do opravljanja bogoslužja”, s čimer so začeli uničevati vpliv prostovoljnih in profesionalnih verskih združenj na področja zdravstva.

Ni verske svobode brez ekonomske svobode.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Frederich Hayek, RKC, Robert Sirico_klasični_liberalec&katoliški_duhovnik, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, liberalne reforme ( PRO FREE Market) | Brez komentarjev »

Konzervativci ohranjajo v SLO STATUS QUO

Objavil pavel dne 18.11.2013

"Se strinjam s tabo, da Slovenija na plebiscitu ni izbirala kapitalizma ampak osamosvojitev.

 Dobila pa tranzicijo v enostrankarsko diktaturo kapitala in dokler ta ni končana in sprivatizirano vse
od zajle na zastavnem drogu maloobmejnega prehoda Hodoš do zadnjega kamenčka na ankaranski plaži,
bodo nekateri ekstremisti vse skupaj še dalje imenovali socializem."
Tvoj odziv razkriva vso bedo in neargumentiranost komunističnega patetičnega bevskanja, ki s pomočjo obilnega debilnega, do vulgarnosti prignanega pretiravanja v zvezi s privatizacijo, skuša strašiti ljudstvo. Cilj je seveda proliferacija enega i istega, nenehno se ponavaljajočega sporočila komunističnih konzervativcev Slovenije – “Status quo naj ostane! Boljševiški lopovski status quo je edino, kar toleriramo”. Oz. poglbitev boljševiškega stausa quo terjamo! terjamo uvedbo “demokratičnega socializma”! Saj ponovno rabimo “reset”, da prikrijemo ves lopovluk in pljačko, ki smo jo spet v dvajset letih pridelali! In spet državo bankrotirali! In da prikrijemo, da je naša lopovska in na boljševiško krokarsko prerazdeljevanje fokusirana doktrina lahko proizvedla le gospodarski kolaps! In da seveda lažje nadaljujemo vzdrževati podobo komunističnih klavcev, krokarjev in plenilcev, kot junaško podobo zaščitnikov šibkih.

In ta status quo je kakšen?

Leta 1945 komunistična tolpa prične z vzpostavljanjem tega statusa quo tak, da podržavi vse, razen bednih ohišnic na kmetih. Komunistični status quo doseže potom pljačke oz brutalne ekspropriacije, ki v nekaterih primerih ima naravnost epske razsežnosti. Tudi kri teče!

Rezultat oz kapitalska vsebina tega novega statusa quo, ki ga bo komunistična tolpa od takrat naprej vse do danes vztrajno konzervativno konzervirala oz po domače ohranjala na dolgi rok, je ta, da je 99,99% vsega kapitala državnega in 100% proizvodnih sredstve v industriji izven kmetijstva državnega.

Zakaj je komunistična tolpa potrebovala ves kapital ljudem nasilno odvzeti in ga dati državi, državo pa proglasiti za edinega dovoljenega kapitalista v novi ureditvi, enaki tisti iz leta 1918 v Sajuzu?

Ureditvi, katero je Lenjin odkrito v vsakem svojem govoru dolgo po letu 1918 še vedno konsistentno imenoval “Neke Vrse Državni Kapitalizem”, hehe, rekoč vedno, približno tak:

“Terotično je naš sistem, ki mu mi boljševiki rečemo socializem, državni kapitalizem, v katerem država v rokah naroda ima na voljo ves kapital v državi in predvsem ime ona edina pravico dostopa do proizvodnih sredstev, kar preprečuje buržoazno reakcionarstvo bolj temeljito, kot bi to lahko garantirali milijoni oboroženih vojakov”

Jugoslovanski in slovenski komunajzli, tolpa balkanskih provincialnih “teoretikov” pičkodimne kobajagi posebne doktrine, te Lenjinove elokvence in brutalne ruske odkritosti nikdar ni premogla, zato tudi ni imela obraza narodu nikoli pošteno povedati, da gre tu še vedno za kapitalizem, le da za monoteistični, mono-lastniški kapitalizem, v katerem je dovoljen en sam kapitalist, en sam lastnik - Država. Boljševiško-lopovska plenilska država.

Tisto, česar niti lopov Lenjin ni upal odkrito izreči, celo nasprotno, na bogato je v svoje govore in pamflete, zavestno, v maniri metod agitpropa klasikov znanosit širjenaj laži s pomočjo uporabe polresnic, Dzerdzinskega in Goebelsa, tlačil demagoško populistično slepilno mudologijo, o tem, da je ta in takšna država, ta edini dovoljeni kapitalist v komunističnem enoumju, sicer ves čas v ujetništvu pri komunistični tolpi. Kar jo, kot nekredibilno in zmanipulirano, povsem diskreditira za eventuelno rolo protektorja interesov ljudstva – državljanov!

Ves čas skrbno zaklenjena v fritzlovski komunistični kleti, kjer jo top manipulatorji pripadniki komunistične tolpe, onegavijo in zlorabljajo njene represivne rekvizite in moč njene zmanipulirane in po podobi tolpe prikrojene postave, za ustrahovanje, pacifikacijo, zlorabo in mrcvarjenje naroda, kateremu je komunistična tolpa namenila rolo fevdalnih podložnikov, pol-sužnjev, ki po diktatom in enoumno doktrino tolpe, delajo za pest riža, po dekretu odmerjeno po majhnosti svojih duš, oz obratnosorazmerno dimenzijam temne satanske lopovske luknje v prsih komunističnih tolparjev,….

…skratka, Lenjin je takisto, kto naša tolpa, skrbno prikrival, da je ta in takšna država ne-narodna, da je anti-narodna, da ščiti izključno in samo komunistično nomenklaturo in njene lopovske interese, prikriva njene zločine, ter, da poskrbi izključno za to nomenklaturo in za praetorianske falange fašistokomunitične oblasti in njenih ostalih slug.

Resnici na ljubo, tudi za njih skrbi kvečjemu kot se skrbi za psa, ki ti čuva dom, prašiča, ki ga pitaš za zakol, ali kravo, ki jo molzeš. Morda tu pa tam za koga na način kot se skrbi za lepo mačko.

Zato razni predini še danes pridkano predejo v korist udbokomunističnega režima.

In seveda da je garjavo, človeka nevredno plačilo za prisilno tlako v korist monoteističnega edinega kapitalista oz zadaj stoječe komunistične nomenklature, njenih podpornih nečastnih lezilebovičev, njenih javnosektorskih praetorijanskih rentarjev in sprijene bestialne države personificirane v tajnih policijah in morilskih slugah fašistokomunističnega režima še tisočkrat slabše od prostovojnega vstopa v tovarno recimo nekega brezskruouloznega turbokapitalista zasebnika – izkoriščevalca/ožemalca zaposlenih.

Zakaj? Zato, ker, kot rečeno k njemu v tovarno vstopiš prostovoljno, saj vedno lahko greš iskati službo v drugo tovarno, drug kraj ali tujino in ti je vnaprej jasno kaj te tam čaka, vsako sluzenje o “veselju do socialnega kapitala in ‘delovskih tovarnah’ in kobajagićni skrbi dušebrižnikov da sveti drog državne zastave ne bi bil postal privaten, ti je pa prihranjeno”.

Vaše komunajzer sprenevedavo cviljenje, češ, da eni zdaj hočejo sprivatizirati “poslednji drog” in mejni kamen na državni meji, s svojo bebavostjo in debilnostjo razodeva, da imate v ozadju drugo agendo, klandestino agendo, prtlehno nečastno agedno, ki sliši na ime: “Samo in izključno konzerviranje komunističnega statusa quo vam diši vse ostalo boste srdito napadli”.

To dalje razodeva, da se imate vi za benefitorje državnega kapitalizma, benefitorje status quo. Se z režimom istovetite.

Leta 1991 je komunistična partija, pokazala še enkrat, da so laž in prevara in kraja res večna duša komunizma.

Narod so nategnili tako, da so od tistega kapitala, ki so ga leta 1945 brutalno po hajduško, krvavo, nasilno odvzeli in podržavili, torej, dali sebi samim pod palec, potem pa, na žuljih in potu in tekoči eksproriaciji in zadolževanju pol-suženjskega ljudstva ta kapital postane še večji,…

…80% vsega kapitala iz “družebenega”, ki so ga za “družbenega” namesto de facto državnega, v okviru ene izmed številnih kampanj laži in zavajanja verbalno proglasili enkrat vmes, nova odkrito leta 1991 preimenovali v državnega, torej obdržali še naprej pod svojim palcem.

Ker so pa imeli priložnost brez tveganja odvreči maske in del boljševiške komunistične dogme, ki jim nikoli ni pasal, so v zakone zapisali, potem pa na bogato pokradli nadaljnih 75% tistega premoženja, ki ni bilo podržavljeno, pa ga dovolili ukrasti Njhovimsvojim tovarišem rigelnikom, jankovićem, šrotom, horvatom in podobnim.

Skupaj so torej pod svojim palecm obdržali 95% kapitala dežele, država je ostala pretežno državnokapitalistična in boljševiško-uravnilovska, tak kot prej, kapital pa ostal pod palcem komunistične nomenklature, tak kot prej.

Preostalih 5% pa so blagovoli vreči dol z mize gospodarja v blato glupi raji v formi nekšnih certifikatov, raji, ki je kupila komunistično laž, da se je v Sloveniji nekaj vsebinsko spremenilo. “Sestop”, “tranzicija” in “tranzicijska levica” so termini, ki so preplavili gaitprop prostor Slovenije.

No, preden zaključim, mi dovoli, da povem tudi kakšna je v resinci zahteva vsake normalne nelopovske svobodarske duše v Sloveniji, pa če je, ali ni kje politično organizirana.

Normalna, zalsti za našo deželo, temeljem zlorab v zgodovini in danes, super-normalna zahteva je, da se portfolio državnega premoženja/kapitala razdeli v dve vrsti/tipa kapitala, ena je tista, ki mora v imenu svobode ljudi večno biti in ostati javno dobro in tja sodijo tudi drogovi zastav in mejni kamni države, btw, druga vrsta kapitala je pa tista, katere pojavna oblika je komercialna gospodarska angažiranost kapitala, npr, NLB, KRKA, TELEKOM.

Slednja in izključno slednja je tista, ki ne sme biti državna iz milijon razlogov, ki so, zalsti na naših tleh, enako toliko legitimni, kot so legitimni razlogi, da pitna voda nikoli ne sme postati privat kapital privatnikov. Če je komu kaj nejasnega v zvezi z vodo, češ, da izvir, ki je na privat zemlji… in blah, blah, potem uporabimo drug primer v tej debati, recimo zrak, ki ga dihamo mi in vsa živa bitja. Da bi smel zrak biti privat, pa da recimo rigelniki in jankovići določajo kdo sme dihati in kdo ne, pa da v brabararovih končajo vsi, ki jim niso po godu, nam je najbrž vsem jasno, da je nesprejemljivo. razen komunističnim beštijam, ki javno gagagjo, da bi barbararove bilo treab zdaj spet napolniti z novimi, ko se jih izprazni. Oni v imenu ohranjanja komunističnega status quo to brez težav zagovarjajo.

Pametni, neinvolvirani znanstveniki oz top svetovni eksperti so nam leta 1990 dopovedovali, da imamo edinstveno priložnost, kakršne nima niti eno ljudstvo iz dežel, ki niso bile doživele komunističnega divjaškega plenilskega eksperimenta.

Rekli so, ok, utrpeli ste komunisitčno nasilje nad kapitalom in lastnino in predvsem nad delom vas državljanov, saj so vas ves las sproti razlaščali z uzurpacijo rezultatov vašega dela. To je slabo in mi sočustvujemo z vami. Ipak, to istočasno pomeni, da zdaj imate priložnost fer razdeliti celotno premoženje komercialne narave v državi.

Vzemite vse, kar ni voda, zrak in podobno in vse kar ni drog državne zastave, mejni kamen in podobno in vse, kar ni morska obala in komunikacijski resurs, ki so garant svobode gibanja, dihanja in življenja in podobno, pa dajte v en velik kapitalski sklad, čigar delnice dajte vsem upravičencem- zasebnikom.

Potem naredite IPO in ta sklad dokapitalizirajte s čimvečjim večkratnikom tak, da v solastništvo povabite tuje investitorje s svežim kapitalom, dobrimi tehnologijami in tržno močjo, ki jo potrebujete, da bi bili pod varno marelo interesov številnih, ki bodo dalje že zaradi lastnih interesov pomnoževali vaše koristi in avtomatično ščitili tudi vaše interese, namesto, da jih imaet kot tekmece, ki jih biste težko na trgu premagali.

Imate edinstveno zgodovinsko priložnost, da postanete vsi, čisto vsi, hibridni državljani, kapitalisti-investirorji in delojemalci v lastni novi državi, ned a bi pri tem kreirali nove krivice, saj boste zgolj razdelili akumulirane poprej vam nasilno sporit ekspropriirane rezultate vašega dela.

Namesto tega je komunistična tolpa narodu namenila konzervativno ohranjanje komunističnega status quo, ki se glasi:

Državni kapitalizem v 80% vseh transakcij, državno-kartelno-podmizniški pajdaški turbokapitalizem rdeče mafije oz rdečih tajkunov, minitajkunov in mikrotajkunov v nadaljanih 15% vrednosti vseh kapitalskih, denarnih in gospodarskih traanskacij, in zgolj 5% privat kapitala, ki je pa bil z novimi komunističnimi zakoni izpostavljen stalnemu baražnemu ognju diskriminatornih davkov na delo, prispevkov-reketov brez kapice, davkov, paradavkov itd. Cilj? ne vem, najbrž priti nazaj čim bližje k 100% kapitala pod palcem rdeče tolpe, po možnosti kar države v rokah rdeče tolpe.

Tudi komunistični take v aspektu distortiranega sprijenega “dogovorjanja” za t.i, “mizo socialnih partnerjev” je bil v funkciji pavperiziranja in betoniranja večine naroda v roli slug nomenklaturi in državi-kapitalistu v rokah nomenklature.

Ti in tebi podobni, ki tako nestrpno gagate, ko pošten človek terja privatizacijo telekomov, enelbejev in podobnih kolhozov-bankomatov komunistične tolpe in njenih slug, običajno prihajate iz množice tistih 160000 javnosektorskih jatakov kompartijske tolpe, ki se imate za benefitorje konzerviranja komunistofašističnega boljševiško-državnokapitalističnega statusa quo.

Tako zelo se bojite za svoje javnosektorske drobtinice vržene vam doli v blato vašega komunističnega svinjaka z mize komunistofašistilnih gospodarjev, da se povsem identificirate s tem režimom in ga srdito branite, ter zavračate vsako, še namanjšo spremembo v smeri fer družbenega reda, ki inženirsju-producentu ne bo ekspropraitivno odvzela brutalnih 60% rezultatov dela.

Sramotno zagovarjate izkoriščanje inženirjev v Krki in Akrapoviču in Hidriji recimo, ki je daleč hujše od izkoriščanja inženirjev kjerkoli na planetu, saj inženir nikjer ni tako slabo neto plačan za delo, ki po svoji kakovosti dokazano konkurenčno in superiorno komurkoli na svetu, saj ponekod naši inženirji in producenti botrujejo celo 40% in večprocentim tržnim deležem na globalni ravni.

In kaj je tisto, kar jim dela njihov neto tako nizek: Državni harač, državni reket, državno-mafijsko umetno sidranje plač na človeka nevredno nizko raven za mizo socialnih “partnerjev”, nelojalna konkurenca države zasebenim podjetjem, nelojalno šenkanje državnega denarja lopovom, da na trgu lahko uničujejo poštene in boljše od sebe, itd.

Vas, ki tako radi upfront in predens enan relevantnem kraju – v pralementu sploh predlaga, satanizirate in stigmatizirate privatizacijo na način “vzeti državi premoženje k ne sodi v njeno last, pa ga dati v privat last državljanom-upravičencem”, to počnete iz najbolj podlih nečastnih vzgibov – radi bi uživali nezaslužene rente, sinekure in porivilegije na račun preostalih producentov v dej deželi. A tega nimate jajc kot pravi dedi-roaprji bank recimo, odkrito povedati.

To je manira in aspiracija, ki je vleiko bolj nečastna in lopovska in izkoriščevalska, kot ona od recimo superpokvarjenega sebičnega privat kapitalista. Saj za uresničene svojih zlodel, oz zločinskih lopovskih aspiracij, vi uporabljate državno postavo ugrabljene države.

Zlizanost nečastne duše odvečnih javnosektorskih gnjid na sinekurah in nečastne boljševiško udbo-komunistofašistične tolpe, ki pogosto povrhu vsega ima dodatni interes v formi ohranjanja laži o umorih svojih očetov in dedov, kot junaških dejanjih, je tisto. kar Slovenijo drži v mizeriji in jo bo v še večjo mizerijo pahnilo.

Vi sprenevedavčki, ki se na javni sceni trudite s tem pretiravanjem in zavajoajočim misinterpretiranjem zahtev po privatiziaciji, ste pa slabši od Murglbabe samega: Murglbaba je komunjara – top manipulator v vrstah tolpe, ki predvsem mora prikriti lastna zlodela, pa ga razumemo zakaj to počne, vas pa ne.

Vi se bi svojim nečastnim aspiracijem po drobtinicah z mize komunističnega fevdalca lahko tudi odpovedali. Da vsaj del svojh patetičnih življenj preživite kot častni dedje, jebenti! Al se morebiti motim, ker še toliko časti ni najti v vas?!

LP shaman


  • Share/Bookmark

Objavljeno v Shamanove umetniško mojstrske črtice, Slovenija | Brez komentarjev »

Namesto skrivanja v podzemnem bunkerju – luksuzni hoteli v Italiji

Objavil pavel dne 18.11.2013

Nekoč sem v tujini prebral na katerih otokih z milo klimo v Jadranu in v katerih luks italijanskih hotelih po padcu Italije, se je v družbi jovank in drugih jebozovnih mladih komsomolk, večji del časa mudil njihov komunistiše hohštapler Brozek, ki je imel rad svileno posteljnino in gate, pa mi, glede na kjige v Đugoslaviji, nea je štimalo, kak je te utegnil toliko časa biti v Italiji in na Visu in na Hvaru, ko pa je vendarle ves čas držal v ranjeni roki mitraljez tam na Neretvi, Kozari; Sutjeski, tak da se celo vojno niti posrat ni utegnil iti, pa je eto, sledom tega, ostal full of communist shit vse do konca vojne in še do konca svojih časof. De™?

LP shaman


  • Share/Bookmark

Objavljeno v Shamanove umetniško mojstrske črtice | Brez komentarjev »

Klarinet: Pastirček, Avseniki, kletzmer

Objavil pavel dne 17.11.2013

Vedno bolj obožujem klarinet, pa naj si bo nekdanji Terrafolk ali Katalena v osebi maestra Boštjana Gombača ali pa tale mojstrovina.

YouTube slika preogleda

Odličen mi je tudi židovski ( srednjeevropski, jidiš) kletzmer ( violinist, maestro Izak Perlman).

YouTube slika preogleda

Ketzmer v hebrejščini pomeni INSTUMENTI PESMI. V NYC pa pomeni  poroko in SWING.

Kletzmer s petjem v jeziku JIDIŠ ( 3:32)

YouTube slika preogleda

JIDIŠ petje v kletzmerju [1:15]

YouTube slika preogleda ( maestro Zevnik in maestro Avsenik) ( maestro Perlman)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Glasba, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Slovenija, Zabava, umetnost in kultura | Brez komentarjev »


Objavil pavel dne 16.11.2013

Ne višji davki ( udari siromaka delavca!), ampak odprodaja državnih kolhozov ( udari mafijo in hiperbirokracijo!) je edini reformni ukrep press

Značilnosti socialistične države:

  1. veliko število davkov

  2. visoki davki

  3. iz tega pride velika SKUPNA SKLEDA davkoplačevalskega denarja

  4. veliko birokratov, politikov, parazitov, ki “delijo” denar  revežem in si pri tem težkem delu režejo dokaj visoke plače

  5. mafija, ki si večino denarja iz skupne sklede reže fevdalno z raznimi svetovalnimi, projektnimi in akcijskim nategi. Tipični primeri so gradnja AC, elektrarn, bolnic, šol, štadioni, gondole, mostovi, ulice. Tam magija pobere vsaj 50%, če ne 75%.

  6. politkomisarski birokrati se v imenu države in modernosti, napredka vtikajo v posameznika, par, družino, male skupnosti, v podjetja, društva in jih kot atvoritarni starec hočejo voditi in spreminjati. Zo delajo s prisilami. Ali grozijo z davki in kaznimi ali pa spodbujajo s tujim, ukradenim denarjem – subvencijami. Vtikajo se v stvari v kar se ne bi smeli vtikati. V kar se vtika samo avtoritarna, diktatorska, totalitarna država.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, liberalne reforme ( PRO FREE Market) | Brez komentarjev »