Februar 2012
P	T	S	Č	P	S	N
« Jul		Mar »
	1	2	3	4	5
6	7	8	9	10	11	12
13	14	15	16	17	18	19
20	21	22	23	24	25	26
27	28	29

Arhiv za 26.02.2012

40 letna obletnica

Objavil pavel dne 26.02.2012

Priznam, da sem to novico prebral v Delu ( ki je 90% močno socialistično usmerjen). Napisala jo je dopisnica Zorana Baković iz Kitajske.

Marca ( 21.) je bila 40 letna obletnica od obiska ameriškega predsednika ( seveda republikanca) Richarda Nixona na Kitajskem. Takrat je kitajsko partijsko vodstvo sklenilo, da se na gospodarskem področju poslovi od neučinkovitega in bankrotiranega komunizma, ki je v državi vzdrževal lakoto in nepismenost (od 50 do 75% državljanov Kitajske) oz. fevdalizem z “napredno” potemkinovo kuliso. Mao Ze Dong je bil še živ. Ime premiera sem pozabil. Bom poiskal kakšen vir glede tega, kako je Kitajska pred 40 leti sprejela koncept klasičnega liberalizma oz. svobodnega trga s strani nobelovca dr. Miltona Friedmanna in je še danes v nekajprocentnem galopu rasti na letni ravni.

Ima morda kdo kak vir informacij kaj se je takrat vse dogajalo?

Seveda se danes sprašuje ves svet ali bo Kitajska pomagala vedno bolj socialistično zavoženi Evropi, ki že nekaj desetletij živi svojo demokracijo in socialno državo na puf. Eminentni politiki, ekonomisti, pravniki in domači “intelektualci” pa vsi v en glas ( kolektivni pajaci, kaj češ) zatrjujejo, da “varčevanje ni rešitev”. Še dobro, da imamo Nemčijo in ozek krog nemških ekonomistov zbranih okoli dr. Sinna iz Muenchna, ki pravijo, da mora zapravljivec zmanjšati svojo pogoltnost na raven kot zasluži s svojim delom.

Torej pohlep je treba zmanjšati tam, kjer je njegov izvor. Če ima problem posameznik, potem ga mora on zmanjšati. Če pa je problem pohlep kolektiva, potem pa mora kolektiv zmanjšati svoj pohlep. In v Evropi je v pretežni meri glavni krivec KOLEKTIVNI POHLEP.

tale tekst dodajam 20.5.2012

Kitajska kapitalistična revolucija, angleška dokumentarna oddaja, 1/2

Dokumentarna oddaja

Na sporedu: 20.05.2012 ob 21:20

Napovednik: To je zgodba o največjem obratu v svetovni zgodovini – pretvorba kitajske komunistične partije v kapitalizem. Ko je predsednik Mao 1976. leta umrl, so bili predstavniki trde linije odločeni nadaljevati kulturno revolucijo in nagnati srednji razred na delo v zastarelo kmetijstvo. Toda član partije Deng Siaoping – nekdanji ključni Maov zaveznik , toda pozneje kritik- je mislil, da je njihova politika nora. Kitajska proizvodnja hrane se je zrušila in njihova industrija je bila na kolenih. S pomočjo kolegov iz Politbiroja je Deng opogumil kmete, da so vzeli svoja polja iz komun. Postavil je nove ekonomske cone, ki jih je oskrbel z zahodno tehnologijo in investicijami ter omogočil Kitajski, da je proizvajala dobrine za izvoz. To je državi omogočilo, da je postala ena izmed najhitreje rastočih ekonomij na svetu. Toda desetletje po Dengovih reformah je bila njegova dediščina poškodovana, osramočena z brutalnostjo na trgu Tiananmen. Nezaposlenost, korupcija in dobičkarstvo so izzivali demonstracije. Sredi kolapsa komunizma v Rusiji in Vzhodni Evropi, se je Deng odločil, da odvrne partijo od nadzora nad Kitajsko. Odredil je, da vojaške enote ogenj usmerijo v množice. To je bila katastrofa – kolegi iz Politbiroja so ga obtožili, da je njegova ekonomska politika kriva za vse probleme in zaustavljali reforme. Tuji investitorji so zbežali. Toda Deng ni odnehal. Ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih je izvajal kampanjo za ekonomske reforme in napovedal, da se bo kitajska komunistična država zrušila brez tujih investiranj in zasebnega podjetništva. Umrl je 1997. leta – toda ne preden je videl, da je njegova država čvrsto urejena kot najhitreje rastoča ekonomija in glavni izzivalec ZDA. Režija : Rob Coldstream Dvodelni dokumentarni film je nastal v produkciji BBC in v asociaciji s producenti : France 2, VPRO, SRC/CBC, SVT, SBS-TV Australia, NRK, RTBF, DRTV in YLE TV1.