PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za Februar 2012

40 letna obletnica

Objavil pavel dne 26.02.2012

Priznam, da sem to novico prebral v Delu ( ki je 90% močno socialistično usmerjen). Napisala jo je dopisnica Zorana Baković iz Kitajske.

Marca ( 21.)  je bila 40 letna obletnica od obiska ameriškega predsednika ( seveda republikanca) Richarda Nixona na Kitajskem. Takrat je kitajsko partijsko vodstvo sklenilo, da se na gospodarskem področju poslovi od neučinkovitega in bankrotiranega komunizma, ki je v državi vzdrževal lakoto in nepismenost (od 50 do 75% državljanov Kitajske) oz.  fevdalizem z “napredno” potemkinovo kuliso. Mao Ze Dong je bil še živ. Ime premiera sem pozabil. Bom poiskal kakšen vir glede tega, kako je Kitajska pred 40 leti sprejela koncept klasičnega liberalizma oz. svobodnega trga s strani nobelovca dr. Miltona Friedmanna in je še danes v nekajprocentnem galopu rasti na letni ravni.

Ima morda kdo kak vir informacij kaj se je takrat vse dogajalo?

Seveda se danes sprašuje ves svet ali bo Kitajska pomagala vedno bolj socialistično zavoženi Evropi, ki že nekaj desetletij živi svojo demokracijo in socialno državo na puf. Eminentni politiki, ekonomisti, pravniki in domači “intelektualci” pa vsi v en glas ( kolektivni pajaci, kaj češ) zatrjujejo, da “varčevanje ni rešitev”. Še dobro, da imamo Nemčijo in ozek krog nemških ekonomistov zbranih okoli dr. Sinna iz Muenchna, ki pravijo, da mora zapravljivec zmanjšati svojo pogoltnost na raven kot zasluži s svojim delom.

Torej pohlep je treba zmanjšati tam, kjer je njegov izvor. Če ima problem posameznik, potem ga mora on zmanjšati. Če pa je problem pohlep kolektiva, potem pa mora kolektiv zmanjšati svoj pohlep. In v Evropi je v pretežni meri glavni krivec KOLEKTIVNI POHLEP.

tale tekst dodajam 20.5.2012

Kitajska kapitalistična revolucija, angleška dokumentarna oddaja, 1/2
Dokumentarna oddaja
Na sporedu: 20.05.2012 ob 21:20
Napovednik: To je zgodba o največjem obratu v svetovni zgodovini – pretvorba kitajske komunistične partije v kapitalizem. Ko je predsednik Mao 1976. leta umrl, so bili predstavniki trde linije odločeni nadaljevati kulturno revolucijo in nagnati srednji razred na delo v zastarelo kmetijstvo. Toda član partije Deng Siaoping – nekdanji ključni Maov zaveznik , toda pozneje kritik- je mislil, da je njihova politika nora. Kitajska proizvodnja hrane se je zrušila in njihova industrija je bila na kolenih. S pomočjo kolegov iz Politbiroja je Deng opogumil kmete, da so vzeli svoja polja iz komun. Postavil je nove ekonomske cone, ki jih je oskrbel z zahodno tehnologijo in investicijami ter omogočil Kitajski, da je proizvajala dobrine za izvoz. To je državi omogočilo, da je postala ena izmed najhitreje rastočih ekonomij na svetu. Toda desetletje po Dengovih reformah je bila njegova dediščina poškodovana, osramočena z brutalnostjo na trgu Tiananmen. Nezaposlenost, korupcija in dobičkarstvo so izzivali demonstracije. Sredi kolapsa komunizma v Rusiji in Vzhodni Evropi, se je Deng odločil, da odvrne partijo od nadzora nad Kitajsko. Odredil je, da vojaške enote ogenj usmerijo v množice. To je bila katastrofa – kolegi iz Politbiroja so ga obtožili, da je njegova ekonomska politika kriva za vse probleme in zaustavljali reforme. Tuji investitorji so zbežali. Toda Deng ni odnehal. Ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih je izvajal kampanjo za ekonomske reforme in napovedal, da se bo kitajska komunistična država zrušila brez tujih investiranj in zasebnega podjetništva. Umrl je 1997. leta – toda ne preden je videl, da je njegova država čvrsto urejena kot najhitreje rastoča ekonomija in glavni izzivalec ZDA. Režija : Rob Coldstream Dvodelni dokumentarni film je nastal v produkciji BBC in v asociaciji s producenti : France 2, VPRO, SRC/CBC, SVT, SBS-TV Australia, NRK, RTBF, DRTV in YLE TV1.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Kitajska, ZDA, gospodarstvo oz. ekonomija, liberalne reforme ( PRO FREE Market), politika | 2 komentarjev »

Psihično nasilje nad otroci

Objavil pavel dne 15.02.2012

Moji otroci so v državnem vrtcu dobili pobarvanke. Lepo. Izdajatelj v kolofonu je Policijski sindikat Slovenije.

V pobarvanki z naslovomo OTROŠKA PROMETNA POBARVANKA je polno lokalnih, regijskih reklam in cca 20 do 30 pobarvank družine, ki se pojavlja na cestah.

Ko sem prelistaval pobavanko, mi je padla v oči peterokraka zvezda na kapi mulca. Kasneje sem jo naštel še 5x. Petokrakra zvezda je simbol totalitarne socialistične ideologije komunizma. Komunizem pomeni internacionalni socializem in zahteva, da človek nima privatne lastnine, ampak je vse v lasti kolektiva. Zaradi te fanatičnosti je na začetku prihajalo do množične lakote v SZ in tudi v FLRJ, dokler trdoroki skomunistični talibani niso dovolili vsaj privatne lastnine, obrtnikov, malih kmetov in podjetnikov in seveda popuščali logiki trga. Danes gospodarsko živimo v fašizmu, ki želi obdržati velika državna podjetja v kolektivni lasti, tolerira pa privatno lastnino in male podjetnike, a jih grobo obdavčuje.

Iskal sem avtorja pobarvanke, pa ga nisem našel, našel sem samo grafično oblikovanje: IV Založba d.o.o., Hoče: Direktor Mario Schulz, prokurist Rene Kocsar in sekretarka Tatjana Kokol.

Si kdo zamišlja Italijo ( kjer bi policijski sindikat dajal pobarvanke z butaro na kapi fantiča, ali Nemčijo, kjer bi bila pobarvanka kljukast križ ali Poljsko, kjer bi bila petokraka zvezda komunističnih množičnih morilcev?

Je to družbeno politična vzgoja, STM, ki še kar živi? Mar ni pranje možganov otrokom psihično nasilje, fritzlovsko ravnanje? Sploh če gledamo koliko sodržavljanov ima oprane glave pri 50ih, 60ih in 70ih letih. Nobena odraslost jim ni pomagala, kajti njihova (brez)vest je mrtva.

Tole spada v kategorijo ZLORABE otroka. Fritzlovo delo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v inženirji družbe, modne družbene smernice | 4 komentarjev »

Država se vtika v obrezovanje lulčka

Objavil pavel dne 13.02.2012

Še en primer se je zgodil, ki kaže kako se Država skuša nasilno vpletati v človeka, družino in neko družbeno skupino. Kako Država ( big brother) skuša USMERJATI, PREVZGAJATI in VODITI V NAPREDNOST vse ljudi, še posebej tiste najbolj zaplankane ( beri vernike monoteističnih religij, tako se to razume, čeprav jaz tega ne pojmujem tako, dejstvo pa je, da množice praznoglavcev to tako razumejo).

To je socialistična gesta, da se Država vpleta v posameznika. Da številni birokrati delajo v službi predvsem plane, kako bodo spreminjali človeka in družbo in bodo za vsako malenkostno dejavnost človeka napisali zakon ali predpis.

Se bo našel kak lažni liberalec, ki bo rekel: Prav je, da se vero loči in da verniki sami plačujejo tiste čudaške posege. Toda ti posegi so tudi zdravstveno upravičeni in jih različne religije prakticirajo že tisočletja. In sedaj nek absolvent FDV lahko kar sam določi, kaj je čudaškega v neki tradiciji.

Drug moment, ki kaže na nestrpno, sovražno in agresivno dejavnost socialističnih družbenih planerjev pa je, da napadajo ves čas prav vrednote monoteističnih religij in jih skušajo transformirati, modificirati v neke nove, kao napredne vrednote. S tem socializem vstopa iz polja ideologije v polje religije, saj bije v 21. stl. versko vojno nasproti vsem tisočletnim monoteističnim religijam. “New vraževerje” vs. monoteistične religije.

lep tekst je tudi

http://robert.blog.drugisvet.com/2012/02/07/cirkumcizija-po-nase/

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Družba, RKC, Religija, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, inženirji družbe, modne družbene smernice, judje, muslimani, vraževerje ali praznoverje | 6 komentarjev »

Virant in DZ

Objavil pavel dne 13.02.2012

http://www.rtvslo.si/blog/tatjana-malec/virantova-lista-umirite-se-in-pustite-ljudem-da-odlocijo-na-referendumu-po-svoji-vesti/68504

Bravo Tatjana, odlično si povedala.

Virantovo listo cenim, ker se zavzemajo za svobodo človeka v ekonomskem sistemu nasproti državi in monopolistom.

Očitno ne razumejo, da to kar podpirajo jemlje svobodo otrokom, očetom in mamam in jo deje Državi.

Glede DZ sem zelo razočaran na LGV, saj se gredo socialistični “liberalizem”: manipuluranje in nestrpno zganjanje družbe v kalupe “naprednosti”. Morali bi se boriti, da se država ne vmešava v vzgojo, ki jo lahko peljeta le oče in mati.

Če imamo družino, kjer se starša ločita, je to razpadla družina in ne enostraševska družina, ki naj bo enaka družini, kjer oče in mati še funkcionirata. To je isto, kot če bi FDV jutri odločil, da je totalka karamboliran avto enako vreden kot vozen avto, saj ne smemo prvega voznika nasproti drugemu postavljati v manjvreden položaj.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družina, Partnerski odnos, mož & žena, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market) | Brez komentarjev »

Ministrstvo za nekulturnike

Objavil pavel dne 13.02.2012

Če je Janša to potezo predvidel že kar nekaj dni prej, kot šahist, ki vidi že 5. ali 6. potezo naprej, potem mu vsaka čast.

Na videz zgolj združitev ministrstev v ministrstvo za USTVARJALNOST, pa je parazite pognala v obup in na ceste v tem mrazu. Najprej smo poslušali nekega režiserčka, ki je govoričil “kakšna kurba je politika”, pozabil pa je povedati, da tudi sam kot kurba služi določenim politikom. Torej kurba na kvadrat.

Potem pa so se v medijih zvršali levi ni desni socialistični kulturniki. Požgali so tudi inštrument.  Vrh ni bil napad drhali na ministra z zmerljivkami, ampak tipična socialistična gesta: kulturniki, ki so organizirali proslavo v čast Kulturi, so to predstavo zlorabili:

  1. pobrali so denar za ustvarjanje
  2. iz predstave so naredili temo in tišino
  3. Prešeren, ki je po Mazzinijevem mnenju amater ( še nikoli ni Mazzini napisal slabšega in bolj nelogičnega teksta, zelo me je razočaral), saj je pesmi pisal v prostem času in ni bil plačan za pisanje pesmi, še manj je imel Svetlanino nekajtisočeevrsko penzijo za ustvarjanje, bi prav gotovo spregledal te razvajence in prezaščitence, ki se šemijo v kulturnike
Všeč mi je bilo pisanje Crnkovića in pa posebej Luka Novaka na to tematiko, kajti ostala so si podobna kot jajce jajcu, saj se zvesto držijo načel enakosti, enoumnosti in uravnilavke.

Vsi, ki delamo za svoj kruh, smo naveličani, da se ena skupina ljudi ves čas postavlja na pediastal, kako posebni so in kako boljši so od drugih. Dovolj imamo subvencioniranih parazitov. Zanimivo bi bilo narediti anketo med ljudmi, delavci, kmet in obrtniki, ki trdo delajo za vsakdanji kruh in se zavedajo, da jim država večino denarja pobere za futranje takih parazitov, ki ne vedo kako bi se še bolj arogantno norčevali iz te dobrote. So kdaj kulturniki v zadnjih 20 letih izražali solidarnost v tovarnah in obrtnih delavnicah, ki so zapirale svoje obrate in odpuščale delavce zaradi prilagajanju trgu s kakšno pro bono ustvarjalnostjo, da bi dvignili duha delavcem, duha ustvarjalnosti in duha človeške bližine. Zgolj enosmeren tok denarja iz gospodarstva, ki se že 20 let skuša prebijati za preživetje in pa do manipulanta, ki se zgolj zbaše do korita Skupne sklede.

Na trg pojdite vsi, ki se imate za kulturnike. Prodajajte svoje umetnine. Če ne drugače, jih bo kupoval Forum21 ( glavni fevdalec Slovenije) ali pa vsaj dvorne dame ( bohotna birokracija). Ti imajo denar. Ti so 1%. In kulturniki, pustite že rajo 99%, ki komaj shaja z denarjem. Čez leta (ali če sem ciničen: čez par mesecev: bo trg pokazal, kdo je preživel: preživeli bodo le umetniki, umrli pa paraziti.

Če že mora biti Ministrstvo za Kulturo naj bo, a pod enim samim pogojem: da je Minister Mićo Mrkaić in da mu mandatar da popolnoma proste roke pri doseganju učinkovitsoti ministrstva.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Miha Mazzini, Slovenija, davki, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, liberalne reforme ( PRO FREE Market), politika, umetnost in kultura | Brez komentarjev »

Iluzija in ideal socializma

Objavil pavel dne 12.02.2012

Moj odgovor na Žižkovo pisarijo v Financah, ko poveličuje socializem in komunizem:

Ena največjih iluzij, ki mrcvari družbo že vse od leta 1866, je socializem, zmaj z vsaj tremi totalitarnimi glavami:

  1. 1. komunistična ( internacional-socialistična, državljani brez privatne lastnine, vse je last kolektiva, ki ga vodi in manipulira klika psihopatov)
  2. 2. nacional-socialistična oz. fašistična ( dovoljuje privatno lastnino, večja podjetja pa morajo biti državna in vodena od Partije)
  3. 3. neosocialistična ( še vedno Velika država, veliko birokracij, veliko ovir, veliko vpletanja države v gospodarstvo, veliko subvencioniranja volilcev, čim več podjetij državnih, privatna lastnina je dovoljena, v krizi težnje po uničenju kapitalizma, v dobrem pa podpirajo kapitalizem na račun več “pravic”)
V osnovi je socializem beg pred osebno odgovornostjo, pred ustvarjalnostjo in delavnostjo, pred odraslostjo. Beg v lenobo in razvajenost, beg v iluzijo in IDEAL VARNOSTI, beg v PRETIRANO ZAŠČITENOST. To je utapljanje v KOLEKTIVIZMU, v pohlepu kolektiva.

Ta pohlep je sesalski, parazitski. Saj osebno odgvornega človeka, ki ustvarja – delavca, umetnika, obrtnika, podjetnika – dobesedno UNIČIJO z izsesavanjem njegovega denarja. V družbi vse bolj prevladujejo paraziti in izumirajo ustvarjalci. Prevladujejo družboslovci ( družbeni inženirji), ki skušajo družbo NESTRPNO (in če ne gre, so SOVRAŽNI) prisiliti, zmanipulirati v nove premike, v “napredek”, v nove “družbene eksperimente” na račun novo ustvarjenih besed : ” človekove pravice”, “socialne pravice”, “Enakost”, “Svoboda”, “humanost”, “kulturnost”, “socialnost”, ” liberalnost”, “naprednost” in ostalih parol, ki se menjajo kot moda.

Za to največjo svetovno krizo je kriv POHLEP SOCIALISTIČNEGA KOLEKTIVA. Megalomanske, birokratske države so se začele vpletati na trg, šekulirati z obveznicami, se pretirano zadolževati za boljše življenje volilcev ( javnega sektorja) in tega niso znale ustaviti, še sedaj ne ustavijo: temveč s posojili zažirajo naslednje generacije.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zdravstvo, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika, vraževerje ali praznoverje, šolstvo | Brez komentarjev »

KOMUNISTI NISO LEVICA, KOMUNISTI SO KONSERVATIVCI.

Objavil pavel dne 5.02.2012

Sem šel brat komentarje na Črtov zapis, da bi videl, v čem je jedro spora v debati, ki se je razvila. V podnaslovu je avtor povedal tole: Pod šminko države poteka hladna državljanska vojna.

Sam se s tem strinjam, da se bolj ne bi mogel. Težava je namreč v tem, da se ta konflikt sploh ne artikulira kot konflikt, pa bi se moral!!!

Velika napaka je bila že ta, da se je pri nas prijel izraz »desnica« za nasprotnike KP, ki so jim ga nadeli komunisti, – nasprotniki pa so bili tako neumni, da so ta izraz sprejeli. In ko so ga sprejeli, so ga začeli igrati, kar spet pomeni, da nimajo pojma kaj delajo.

Komunisti so tačas začeli igrati igro z imenom »mi sploh nismo komunisti«, kar se je tudi dobro prijelo!

Konflikt se je tako preselil navzdol, v temò, proč od oči javnosti in v območje nejasnosti in manipuilacije. Javnost ni hotela ne sprejeti ne izpeljati glavnega konflikta, ki nerešen hromi to družbo in je podobno, kot druge simbole lastne (p)okvarjenosti, raje sprejela teorijo o drugorazrednosti nekaterih dogodkov. Skratka, te stvari naj ne bi bile pomembne za družbo, kakršna smo mi. Kaj pa smo potem?!

Cerkev je ločena od države povsod po Evropi (razen v Vatikanu). Fašizem je ločen od države, nacizem je ločen od države, komunizem je ločen od… Ups!

Ne, komunizem in ideja, ki jo ta nosi s sabo (kar je od nje ostalo), pa ni ločena od države, vsaj ne v Sloveniji!

Komunizem obstaja pri nas kot sila, ki manipulira z ljudmi, kot se ji zdi in zahoče. Manipulira z nami celo do te meje, da nas skuša prepričati, da Cerkev ni ločena od države! Če še ni ločena od države – ja kaj pa potem čakate z ločitvijo Cerkve od države?! Vas je treba posebej prositi, da to storite, tisti, ki vodite to državo?

Janša je javnosti predstavljen kot vatikanski agent št. 1! Še nisem slišal, da bi Malteški viteški red, ki je v papeževi službi, kdaj odlikoval Janeza Janšo, sem pa zato slišal, da je odlikoval milana kučana, pa zato kučanu nihče ne reče, da je vatikanski agent ali da je v papeževi službi in da dela v korist Vatikana.

Nekdo mi je po emailu poslal intervju Svetlane Makarovič. V njem med drugim pravi:

“Domobranski emigranti, ki so se smeli vrniti v Slovenijo in namesto da bi se vrnili s sklonjeno glavo, so začeli s sovražnim govorom. Začeli so pljuvati po partizanstvu, po vsem, kar je Jugoslavija bila.”

O trenirkarjih pravi tole:

»Ta shod je bil prav simpatičen in duhovit. Jaz sicer ne hodim na nobene shode in tudi trenirke nimam, se mi je zdelo pa luštkano, simpatično.«

O Cerkvi:

»Ne, jaz sem vedno ogorčena, kadar se spomnim na to klerikalizacijo Slovenije, ki se je začela v Demosovih časih, bodimo pošteni. Cerkev je dobila premoženje nazaj, premoženje, ki ga je ukradla slovenskemu narodu, premoženje, ki ga je oropala, ga je dobila nazaj. Ima polno rit vsega, pa še jim ni dosti. Zdaj bi hoteli še več. Pa naj imajo, samo človek izgubi spoštovanje do te države.«

Najprej, meni Cerkev ni nič ukradla! Jaz že prej nisem nič imel, kar bi mi bilo vredno ukrasti. Da nisem nič imel, pa je zaslužna KP ravno toliko, kot Cerkev! Težava sploh ni v tem, vsaj jaz je ne vidim. Če Cerkev ne bi dobila nazaj, kar ji je država vrnila, jaz ne bi bil prav nič bogatejši.

Težava, kot jo jaz vidim, je v tem, da si KPS prizadeva izmisliti notranjega sovražnika, na katerega bodo ljudje, ki so okradeni izključno zaradi neprekinjene oblasti komunistov v tej deželi od leta 45 naprej, jezni zato, ker se počutijo okradene. Jasno pa je, da si KPS ne želi, da bi kdo krajo enačil z ljudmi, ki so krajo izpeljali.

Antikomunisti so »krivi« le tega, da so v pomanjkanju normalnosti pri sebi sprejeli bedasto igro lepljenja nalepk o »črnih klerikalcih«, ki jim jih kučan vztrajno lepi na čelo. V resnici se sploh nikdar niso jasno deklarirali za antikomuniste, pa tudi kaj dosti jim ni bilo mar za podpis resolucije o izenačitvi treh diktatur, fašizma, komunizma in nacizma, s čemer so sodelovali pri kučanovem mazanju oči vsej naciji in potiskanju konflikta ven iz javne sfere, v podtalno, kjer poteka natanko na način, kot jo je Črt imenoval: hladna državljanska vojna!

Slovenci niso čitljivi.

To je najboljša oznaka, ki mi zdaj pade na pamet. Poleg tega so oportunisti in opažam, da se raje razvrščajo (polarizirajo), kot pa malo pomislijo, kdo in kaj jih resnično ogroža. Če ti bo najprej komunist stopil na prste, boš letel po pomoč pod okrilje Cerkve, oziroma tistega, na kogar kučan kaže s prstom kot na sovražnika. Če pa ti bo kdo naredil krivico z desnice, boš pa takoj rekel: saj kučan sploh ni slab, je zagotovo boljši od »tistih ta drugih!«.

Dejstvo pa je, da komunisti zanikajo da obstajajo, tisti »ta drugi« pa potihoma pristajajo, da so »tisti ta drugi«, in s tem počasi to tudi postajajo. Sprejemajo oznake in način, kako večina te oznake čuti, in s tem v rit lezejo kulčanu! Na enak način, kot se partizani, ki so se bojevali proti okupatorju in niso bili komunisti, sebe niso nikoli opredelili za antikomuniste, so posledično, potihoma in brez dosti kravala, postali komunisti, tudi če nikdar to niso bili.

Igro je vsem vsilil kučan in vse strani so to igro lepo sprejele in jo zdaj igrajo. Poteka pa skrito, proč od javnosti, in se kdaj pa kdaj pokaže v izbruhih ljudi, kot je Svetlana Makarovič. Slovenija je tudi na državni ravni glih en tak drek, kot je v povprečni slovenski družini. Konflikta praktično ni, ker eden od partnerjev pogoltne krivice, ki so mu (ji) storjene, če ne, pa mora proč, kjer se potem sam jebe z realnostjo življenja. Otroci so itak pohabljeni, emocionalno in tudi sicer, da se kasneje lahko jebejo z okoljem, v katerem životarijo, zblojeni v splošni zmedi, odvisni od mamice in nikoli odrasli, predvsem ima pa kučan take zelo rad, ker je z njimi laže manipulirati, kot pa z ljudmi, ki svojih konfliktov ne pogoltnejo, se ne vdajo, temveč jih izpeljejo do kraja in odrastejo.

Taki pa se ne ukvarjajo z Levico in Desnico in neprimernim etiketiranjem skupin in ljudi, ker ne potrebujejo drugega, kot izkušnjo z njimi, pa jim je takoj jasno kdo in kaj so.

Če bi Slovenija tedaj, ko je bil čas, podpisala resolucijo o izenačitvi treh diktatur, fašizma, komunizma in nacizma, se ne bi zdaj dajali okrog tega, kaj so komunisti, kaj je bil komunizem in koliko škode je naredil. Predvsem ne bi bili tako neumni, da bi kar naprej zatrjevali, da pri nas ni ne komunizma ne komunistov. Tako kot sicer priznamo, da so bili po vojni umori, da pa morilcev ni bilo. Priznamo, da korupcija obstaja, ne priznamo pa, da imamo korumpirane ljudi. Priznavamo tudi, da nam je šlo gospodarstvo v tri krasne, ampak naši ekonomisti so pa briljantni. Za pravni sistem trdimo, da deluje, da ga imamo, ampak kader, ki dela v njem, je preverjeno komunajzarski. Šolan na komunajzarski univerzi v Ljubljani.

Če bi podpisali resolucijo o izenačitvi treh diktatur, fašizma, komunizma in nacizma, ne bi imeli tako zblojenih pojmov o tem, kaj je kriminal in kaj poštenje, kaj je kaznivo in kaj je prav. Nisem opazil, da bi kdo drugih državah Evrope tiste, ki delajo v sodstvu, označeval kot črne klerikalce, če niso komunisti in bi jih za vsako ceno iz sodstva izganjali. Očitno obstaja še nekaj drugega, kar ni ne domobransko ne komunajzarsko, ampak tega pač ne bomo izvedeli, dokler nam bo kučan dirigiral obnašanje.

Najbolj bedasto pa je, da se včasih nekdo (taki kot je na primer bobanduras) oglašajo s pripravljenimi stavki, ki zmerjajo forumaše z domobranci.

Kolikor se spomnim, je večina sošolcev, če ne kar vsi, iz mojega gimnazijskega razreda dobila povabilo za včlanitev v KPS. Komunist je lahko torej tudi mlajši človek, ni treba, da je bil rojen v prvi četrtini prejšnjega stoletja.

Kar za domobrance ne velja.

Ne vem, če obstaja kje domobranska stranka, v katero se včlanijo antikomunisti, ki potem opevajo »hrabre« trenutke izdaje iz let 41-45 in mimogrede zamahnejo z roko, češ »ah, to je drugorazredna stvar«, če jim kdo omeni sekanje glav ujetim partizanom, približno tako, kot je to storil Danilo Türk, slovenski predsednik, elegantno in ne da bi pri tem trznil.

Zase lahko z gotovostjo trdim, da sem antikomunist, antinacist, antifašist. Nisem pristaš ne Cerkve, ki je z zakonom ločena od države, ne od komunizma in komunajzarske pajdašije, ki še nista ločena od države, bi pa morala biti že najmanj dvajset let, glede na to, v kakšni sredini smo se odločili živeti. Če kdo tega ne ve: s sprejetjem v EU bi morali postati demokratična država! Pa nismo.

Za take kot sem jaz, se prostor v tej državi ni odprl. Že vedno ga ni, ker ves prostor zaseda hladna državljanska vojna, ki se bije zunaj zavedanja državljanov o tem, kaj se dogaja.

kučan novači ljudi na svojo stran potihoma, vztrajno, podtalno, očem skrito. Večina njegovih simpatizerjev, in sem štejem tudi vse tiste, ki pravijo: kaj noriš, kučan je vendar upokojenec, komunizma in komunistov pri nas že dolgo ni več… ni niti opazila, kdaj se je to zgodilo!

Z leti, tovarišija! Z leti se to zgodi!

Na stara leta se ljudje utrudijo iskati druge rešitve in postanejo konservativni. Prav je rekel shaman: KOMUNISTI NISO LEVICA, KOMUNISTI SO KONSERVATIVCI.

Kar pa me veseli, in to zelo, je preprosto dejstvo, da se jim babilonski stolp, zgrajen iz samih zablod in laži, podira. Sicer ne prvič, je pa zato zadnjič.

forumaš dob

http://www.finance.si/forumi/?m=1568417&single

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba | 2 komentarjev »

nlb

Objavil pavel dne 5.02.2012

Kdor kontrolira NLB, kontrolira Slovenijo.

Usoda NLB je usoda nomenklature.

Če gre NLB, gre tudi nomenklatura.

Jasno, da zato nomenklatura za “sredinskega” mandatarja ponuja ravno Voljča, in ne recimo Zakrajška.

forumaš Miran77

http://www.finance.si/forumi/?m=1557912&single

  • Share/Bookmark

Objavljeno v denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA | Brez komentarjev »

Konflikt s Tino Maze

Objavil pavel dne 5.02.2012

Konflikti so vsak dan prisotni, sploh če nisi oseba z mehko hrbtenico. Sploh če si ustvarjalec in razmišljaš in delaš sebi zvesto.

“Konfliktne osebe” so v resnici tiste, ki jih konflikti zadržujejo v neustvarjalnosti, ki so jim konflikti glavna utež. Če pa gledamo uspešne ljudi, ki so v desetletjih doštudirali ali podjetniško ali športno plezali – potem pa se znajdejo v medijih očrnjeni kot ” konfliktne osebnosti”, pa moramo vedeti, da živimo še vedno v socialistično SUPERzavistnem sistemu, ki na prvo mesto nabija zvestobo uravnilovki in KOLEKTIVU in zahteva utapljanje v kolektivu. Ok, lahko zaslužiš več – a razliko bomo dobili mi, kolektiv.

V Sloveniji, kjer je na prvem mestu KOLEKTIV socialistov, je zelo težko uspeti z znanjem in delom. Zato imamo zelo malo uspešnih podjetnikov in uspešnih športnikov, a ti so izredni na svetovni ravni, ker so se uspeli prebiti iz močvirja zavisti, pohlepa, birokratizacije, šikaniranj, metanja polen, onemogočanja.

Za Tino Mazo so vsi ustvarjalni ljudje. Za kolektiv smučarske zveze pa so mafijci in birokrati ( skratka paraziti, ki znajo le črpati davkoplačevalski denar ali denar, ki ga zaslužijo uspešni kreativci kot je Tina maze.).

Danes je moderno prebirati v socialističnih medijih, da je za krizo kriv pohlep. Seveda pohlep drugih. Seveda pohlep bogatih, seveda pohlep kapitalistov. Mi vsi, ki smo revni, seveda ne moremo biti pohlepni, smo namreč absolutno dobri.

Ljudje ne zmorejo poštekati, da je v Sloveniji 99% ljudi slabše plačanih kot švicarska snažilka, ki živi v najbolj kapitalistični državi. In pri nas ovce volijo mnoično tiste politike, ki spadajo med tajkune oz. med 1% v Sloveniji. Mafija je čislana kot še nikoli, ker ljudje otroško in magično razmišljajo, da jih lahko mafijec v trenutku reši iz revščine in jih povzdigne med zvezde. Čeprav rad nosim trenirke v rpostem času, moram priznati, da so trenirke simbol mafije tako kot so bile pred 100 leti gamaše, klobuki, balonarji in pod njimi brzostrelke.

V resnici pa je ravno obratno. Za krizo je kriv pohlep kolektiva. Pohlep množic, ki parazitirajo ustvarjalno manjšino. Ne samo tiste redke podjetnike in delavce, tudi generacije otrok in vnukov s pomočjo EKSCESNEGA zadolževanja države, t.i. socialne države.

Če bi bili ljudje pošteni do sebe, bi vedeli, da je pohlep imanentno čustvo vskemu človeku. Pozitivni pohlep človeka spodbudi k ustvarjanju, negativni pa h kraji ( prerazdeljevanju tujega denarja) oz. h ekscesnemu zadolževanju. V stvari naj bi bilo na svetu ravnotežje med pohlepom ustvarjalnih ( kmet, obrtnik, podjetnik, ustvarjalni učitelj, umetnik, znanstvenik,…)  in pohlepom neustvarjalnih ( mafijci, tajkuni, birokracija, kolektiv).

V vseh socializmih ( fašizem ,komunizem) so ustvarjalci grobo davčno zatirani ( aparthaid), medte ko so neustvaralci = paraziti prezaščiteniin razvajeni.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Slovenija, denar oz. kapital, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), podjetništvo oz. mikroekonomija, Šport | 1 komentar »

Povolilno sporočilo

Objavil pavel dne 5.02.2012

V politiki nisem sodeloval med zadnjimi volitvami.

Vesel sem, da so Pezdir, Šušteršič in Štih postavili novo klasično stranko. Malo me je bilo strah Pavlihe in Viranta ter večine poslancev, ki jih je predlagal Virant.

Še bolj me  je bilo strah realne putinizacije Slovenije oz. še bolj Lukašenkozacije , a se je pokazalo jasno, da je birokrat Janković ( socialistični gospodarstvenik in tajkun) očitno zelo nesposoben in štorast. Kaj vse so mediji in jankovićevi navijači tvezili v medijih o zarotah.

Pa je bilo najbolj jasno, da so to prve volitve, kjer sta imeli dve stranki dokaj konkreten reformni program in da je Virantova stranka do zadnjega vodila pogajanja na programu in ne na deljenju funkcij in fevdov kar je Janković po zgledu Drnovška takoj začel. Socialistični konzervativci, ki obupno branijo keynsijansko politiko in zapravljanja davkoplačevalskega denarja in celo zadolževanje na račun naslednjih nekaj generacij, tako nimajo nobenega drugega programa kot ohranjati socialistični in fevdalni STATUS QUO.

Navdušen sem nad Janševo vlado, nad uvrstitvijo NSI ( ki je nisem volil) in nad bistveno programsko vlogo Virantove liste ( ki je tudi nisem volil, ker ji nisem zaupal dosti – moram priznati, da me je tu prepričal Shaman na Forumu Financ). Vesel sem, da je Šušteršič finančni minister, kajti SDS res nima kakšnih kvalitetnih strokovnjakov na področju financ in gospodarstva ( da o bedi komunajzerskih strokovnjakov v sekti “pozitivni” ali SD sploh ne govorim).

Kriza je še hujša kot sem jo zadnjih 5 let napovedoval. Sicer pa ni potrebno biti prerok, zgolj matematično logiko je treba upoštevati in pa dejstva iz družbe: materialistično in potrošniško “pozitivni” ljudje, razvajenci, brez vrednot in hrbtenice, negativna selekcija in vedno večja agresivnost kolektiva. Redko kdo v Sloveniji sploh vidi vzrok krize v tem, da država preveč troši in se preveč zadolžuje v ta namen. Prvič zaradi socialistične mafije, drugič zaradi podkupovanja socialistične birokracije, ki jo socialistične stranke podkupujejo za zmago na volitvah. Na račun naših otrok in vnukov. Kako perverzno in kako pohlpeno ter brezvestno. Nazadnje pa še manipulirajo z množico bebcev, da so krivi amerikanci in pohlepni neoliberalci.

Ne strinjam pa se, da se Virantova lista vtika v Družinski zakonik, ker to ni njihova vloga. Tu bi lahko pustili prosto odločitev vsakemu volilcu posebej. Po mojem se ne treba delati liberalne, da stopiš na stran homoseksualcev, ki pač nadaljujejo svojo ofenzivo prepoznavnosti, paradnosti in vedno večje pravne podlage v vsem. Klasični liberalci bi morali držati vrednote svobode in odgovornosti. Tukaj pa gre za privilegije, pravice in subvencioniranja. Kaj državo briga kdo je s kom poročen, kaj ima država s tem.

Drugi vidik je permisivna vzgoja, ki je vzgoja neosocializma in proizvaja razvajence in permisivce v nabijanju pravic otroka. Država se vmešava v staršovsko vzgojo in jo sanskcionira, če je stroga oz. nepermisivna.

Pri družini se dobro vidi razgradnja vrednot. Zakon in družina sta utemeljena na krščanskih vrednotah. Potem, ko je socialistična -liberalna struja stoletja rušila te vrednote, so se tudi rušile družine, kot posledica rušenja vrednote družine. In v imenu pravic otrok je sedaj vsaka samohranilka in otrok tudi družina. Sedaj pa bo družina tudi to, da bo gejevski partner lahko nadomestna mama otroku, ker se je oče pač kasneje spomnil, da je gej in zapustil partnerko, ostal pa je otrok. Parada se nadaljuje. Tokrat v dira v pravni sistem, medijski sistem in kmalu bo tudi v sodni sistem, Kdor se ne strinja s tem nasiljem, je takoj očrnjen in označen za homofoba.

Kaj če bi parlament tako ukinil vse zakone, ki se tičejo družine, vzgoje in otrok? Ostanejo naj samo zakoni, ki ostro sankcionirajo mučenje, pretepanje in poškodovanje ljudi: ne glede ali je to v družinah ali kje drugje. Kaj če takoj ukinemo vse subvencije družinam in otrokom. Le starši naj imajo 10% manjšo odmero dohodnine na otroka.

Na referendumu bom glasoval PROTI družinskemu zakoniku. Sem proti nadaljni relativizaciji vrednot v imenu lažne naprednosti in kvazi liberalnosti. Svoboda je povezana z odgovornostjo, ne pa z nabijanjem stalno novih pravic in zahtev po davkoplačevalskem denarju.

Glede na ekspliciten sovražni govor: ” Sovražiti je treba Jude!” in hkrati še na pozivanje ljudi v tekstu Makarovićeve, glavne newagerke sekte Pozitivnih – je treba dodati le to, da sem šokiran, kako lahko mediji in organi iz nedolžnega teksta skomponirajo sovražni govor, v eksplicitnem tekstu pa tega niso videli in ne slišali.

Morda bi kdo moral v medijih nabijati: Sovražiti je treba SOCIALISTE, komuniste in fašiste in vso zalego in drhal, ki ima podobne kleptomanske in agresivne težnje.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družina, Partnerski odnos, mož & žena, Rado Pezdir, Slovenija, Tomaž Štih, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, dr. Janez Šušteršič, inženirji družbe, modne družbene smernice | Brez komentarjev »