PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 12.05.2010

Polovičarski izstop Švagana iz LDS

Objavil pavel dne 12.05.2010

Pa ravno sedaj je ugotovil, da “je LDS zgolj stranka KAPITALA”, ko je LDS bankrotirala. Ej, Matjaž: prej je bila LDS 20 let stranka kapitala ( namig: rdeči fevdalci, ki so plenili družbeno lastnino čez noč), sedaj je samo stranka enega tajkuna, ki vam je že prej “svetoval”.

Natančno tak. Pa še z Enfricejem se strinjam. S tem da bi jaz, po svoji standardni navadi, he,he, besedo luzerji okrasil še z nekaj pridevniki, začenši z oportunistični, parazitski ipd.

Sicer pa, težave z dižestiranjem potez te kamarilje imajo lahko samo tisti, ki so agitpropu nasedli na najvišji ravni. Namreč, vse te kao-stranke, slovenskega kao-pluralnega prostora so v resnici, po svoji vsebini, doktrini in predvsme taglavnim – politični praksi, a bogami tudi po izvoru, samo in zgolj frakcije, ajde, morda je kakšna satelit, ali recimo depandansa ZKS oz. KPS.

Odtod tudi skupne lastnosti: Vsi so za državni kapitalizem v najnovejši doktrinarni inkaranciji oplemeniten z NjihovimiSvojimi moguli oz. kot plebs preprosto rad reče “tajkuni”, za brezmejno skupnoskledo iz katere oni srebajo nektarčka, vsi žlobudrajo isto, preizkušeno in na Slovencih dokazano delujočo agitprop mudologijo o socali in veselju do socialnega kapitala.

Vsi so priključitev na skupnoskledo omogočili še sorodnikom, frendom (raznoraznim pogačarjem, hildicam, černigojem, čistokisičnim vitezom, desetinam tisočev NjihovihSvojih sine-kurcef, sinčkov in hčera članov raznoraznih NjihovihSvojih F21 in Yes falang, ter LSD in nevemšečesa Zares drugačnega, itd. he,he).

Ivo Andrić je že davno vso takšno sodrgo klasificiral z eno samo besedo, z narodno besedo, s čimer je opredelil kaj so oni. Pazljiv bralec nemudoma razbere tudi zakaj so to kar so. Veliki pisec bralca opomne, da je v ozadju vsega vedno ena in ista, kot človeštvo stara mesena šibkost človekova, požrešnost in hlastanje po materijalu, ki naj kompenzira lenobo in lotuseatherstvo đabalebarošev. Ivo pravi: Oni so “organizovani”, …kako odakle mu imanje, pa on ti je bolan “organizovan”, Njega je “učlanilo/organizovalo”, he,he.

Skratka, jaz z vsem tem hepeningom nimam niti malo težav. Najprej je “novo” stranko naredil Dimovski, zdaj se ta pizdek kao neki osamosvaja, pa nekoč je Mehkolasnij “izstopil iz politike”, pa mu je sledil Igor Grigorijevič Siljnij, pa še pred vsemi njimi je Murglo Murgloidovič “sestopil” z oblasti, pa kao-demosovska kao-aktivistka je oblast vrnila nazaj komunistom, ker oni pač znajo vladati ona pa se je kao-želela izogniti naraščanju kao-revanšizma, in so oni sprejeli, čeprav neradi, ker so ravnokar sestopili in tak dalje, da ne naštevam vsa pačenja te kamarilje.

Ko začne veliki solatar o tem, da “država mora da financira štadion, bre”, alpa Idriz Semuljići o tem, da davko-paradavčni aparthaid mora ostati v zakonih Đamahirije zaradi kohezovanja, prisilnega solidarisanja brez meja in boja proti razslojevanju bogatih od revnih delouskih prešičef, kebristi o ljubezni do človekof prot kapitalu, Murglo Iljič Uljanov Murgloidovič o “nujnosti ohranjanja vrednot(tekovin) in socialnega karakterja naše družbe, ki je seveda izrasla na junaškem boju NjegovihSvojih na koti Barbarin Rov”, zamahnem jaz z roko in rečem:

Skrajšaj malo maestro, skrajšaj, ne seri mi o tvoji “sociali”, že štekam, ti bi s pomočjo organof in orožnikof zasegel ustvarjalcem dobrin in to tak da zarežeš v meso maksimalno do kosti, zato da bi SvojiTvoji rentarski zalegi omogočil đabalebarenje. Z garjavim, piškavim, nategunskim 1% proračunskih penezof, ki jih kao-razdeliš za kao-socialo bi pa folku mazal oči.

Skratka jaz vem da polit-pluralizma v Sloveniji ni, da so vse stranke v parlamentu za skupnoskledo in to je esenca celotne igre, vsak iz svojega morda rahlo drugače retorično oblikovanega interesa, ma nihče od njih ni za skupnoskledo manj kot je bil Kidrič, Tito, Kardelj, Berija, Staljin, Ranković, Mussolini, Hitler…

Vsi oni potrebujejo bogato in prepolno etato-skupnoskledo, ki jo seveda kot oblastniki upravljajo oni, kot posvečenci-zunanji izvajalci (pablik prajvat partneršip, bre, he,he) pa čistijo NjihoviSvoji, ki so, o ti koincidenca nemarna, člani istih komunajzer in kriptokomunajzer bratstev.

Nimam težav zato, ker vem, da so vse to ena in ista ne-leva, ne-desna, pač pa klepto-rentarska zmeneta, ki povsem lepo simbiotično kohabitirajo in plebsu sesajo kri že 20 let na 45 let padlage.

V Sloveniji ne živimo v enakem političnem vesolju kot recimo Nemci, ali Švicarji. Njihovo politično vesolje pozna levo in desno, gori-avantgardno in doli-konzervativno, naprej moderno in nazaj nazadnjaško in normalno-sredinsko, umerjeno, jedrno, svobodi in prostemu trgu in politiki enakih priložnosti zavezano, torej liberalno.

Pri nas imamo pač nekšno popačeno politično vesolje, ki je sicer povsem prazno, en sam vakum razen ene same točke, ki je nekšen ultimativni, v superkompaktno enoumno točko zbiti singularitet, nekšen pandan črni luknji – rdeča luknja na skrajnem ekstremu našega vesolja okrog katerega za povrhu vlada večni rdeči somrak, pa je točka toliko bolj težko zaznavna za ljudi z občajno dobrim “vidom”, he,he.

Točka, ki ji seveda, spričo njene enoumne točkovne zbitosti ni možno pridruževati pridevnikov levo-desno. Tej točki se reče točka totalnega klepto-rentarstva. In vsi naši politiki in polit-kao-stranke, ki so v resnici zgolj frakcije KPS na svobodi, habitirajo v tej točki ultimativnega rentarskega enoumja.

Razlika med recimo Lenjinom, Staljinom, Berijo, Musolinijem, Titom, Kardeljem, Kidričem; Rankovičem; tovarišico Konkubinskojo, Boratom, Glanzkopfom in tem predmetnim zasavskim pizdekom je…eee…kako da kažem…seveda – zgolj temperaturna.

vir Shaman na Forumu Financ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Shamanove umetniško mojstrske črtice | Brez komentarjev »

Razvoj homoseksualnosti

Objavil pavel dne 12.05.2010

Razvoj homoseksualnosti

  • Razvoj homoseksualnosti
Homoseksualnost je star pojav, zdi pa se, da je danes mnogo bolj razširjen kot včasih. Kako nastane? Kako osebe z istospolno usmerjenostjo živijo? Katere so pogoste težave istospolnih parov? Zakaj ni primerno, da bi istospolni pari posvojili otroke? Kdo so homoseksualne osebe, ki niso geji? Prispevek skuša odgovoriti na nekaj osnovnih antropoloških vprašanj.
  • Izvor moške homoseksualnosti
Najprej se ustavimo pri vprašanju izvora homoseksualnosti (Kiely, 1987). Ni še pojasnjeno, da bi homoseksualnost imela biološki (genski) izvor. Pa tudi, če bi to dokazali, ne bi smeli zaključiti, da je homoseksualnost naravni pojav. Kajti, tudi druge psihične težave imajo genske osnove, pa jih zato ne obravnavamo kot ‘normalne’ (npr. določene oblike shizofrenije, depresije, Downov sindrom itd.). Raziskave kažejo, da je psihološki razvoj osebnosti, v katerem se oblikujejo simbolni procesi, ključnega pomena za nastanek istospolne usmerjenosti.

Bieber I. in Bieber T. B. (1979) sta opravila intervju z več kot tisoč homoseksualci in s sto starši, ki imajo homoseksualnega sina. V večini primerov – ne v vseh, je imel sin preveč tesen odnos s svojo materjo, v katerem je bilo tudi nekaj skrite erotične vsebine. Ponavadi so imele matere raje sina kot moža. Hkrati je bil odnos oče – sin težaven in je običajno vseboval prikrit agresiven in tekmovalen značaj. Homoseksualno usmerjeni sinovi, pravi Nicolosi (1991), takole opisujejo svoje očete: oddaljeni, zgubljeni, namrščeni, nezainteresirani, bežeči, zelo kritični, hladni in narcistični, tekmovalni s sinom; notranje ranjeni in imajo vedenjske motnje. Zato je dečku v zgodnjem razvoju pretežko izstopiti iz tesne povezanosti z materjo in ustvariti poistovetenje s svojim očetom. Deček, ki postaja istospolno usmerjen, zapusti otroštvo z globokim strahom in sovraštvom do očeta. Hkrati pa ima močno željo po očetovi sprejetosti in naklonjenosti. Raziskovalca trdita, da deček, ki ga je oče obdajal s toplino in spodbudo, ne bo postal istospolno usmerjen. Dodasta pa še, da otrok, ki je imel agresivnega očeta, ne bo vedno postal istospolno usmerjen. Opozarjata tudi, da dober oče lahko nevtralizira pretesen odnos mati – sin na poti oblikovanja zdrave moškosti. Slab odnos oče – sin pa še okrepi patogenični odnos mati – sin.

Torej, na simbolnem nivoju spolnost predstavlja večplastno resničnost. Po eni strani lahko izraža željo po očetovski naklonjenosti, po drugi pa jezo do iste osebe. Spolna želja ne izraža samo spolne potrebe, ampak na obrambnem (simbolnem) nivoju izraža druge potrebe.

  • Izvor ženske homoseksualnosti
Izvor ženske homoseksualnosti ni bil tako natančno proučevan. Ruth Barnhouse (1977) trdi, da deklice sicer ostajajo poistovetene z materjo, toda kljub temu se morajo v razvoju ločiti od matere v tolikšni meri, da lahko razvijejo svojo lastno identiteto. Deklica mora od matere pridobiti v zadostni meri občutek, da je lepo biti ženska. Istočasno pa mora pridobiti ob očetu dovolj občutka, da je ‘biti ob moškem’ varno. Vsi ti trije razvojni elementi se lahko napačno odvijajo. Lahko se zgodi, da mati ne ‘dovoli’ (nezavedno), da bi hči razvila svojo identiteto. Mati lahko na mnoge načine sporoča, da je biti ženska nesreča in da odnos z moškim prinaša le trpljenje. Če je ob tem oče tudi krut ali trd do deklice, hčerka lahko posploši, da se je moških treba bati. Hči razvije podzavestni strah do moških. Tako hči prevzame nezavedno istospolno usmerjenost, v kateri se izraža želja po varnosti, ki naj bi jo sicer doživljala ob moškem (ker se ga boji, varnost išče pri ženski).
  • Obrambni značaj istospolnih zvez
Istospolna usmerjenost je obrambnega značaja. Tako so trdili Freud, Jung, Adler in drugi. Moberley trdi, da sta deček ali deklica v razvoju trpela neki primanjkljaj v odnosu s strani starša istega spola. Ta primanjkljaj iščeta v istospolnem odnosu v odrasli dobi. Istospolni odnos ne predstavlja samo spolne želje, ampak zadovoljuje skrite potrebe (varnost, naklonjenost, samospoštovanje, obvladovanje, agresivnost ipd.). Ker sta se srečali dve osebi, ki imata isti problem, so takšne zveze zelo drugačne od heteroseksualnih odnosov. V odnosih moški – ženska se srečata dve osebi, ki sta biološko in psihološko različni, zato se dopolnjujeta kot moški in ženska. Ker sta naravno različna, sta si lahko dopolnjujoča (komplementarna), kar je pravi vir veselja in zadovoljstva (občutek harmonije). Pri istospolnih odnosih pa manjka ravno ta resnična komplementarna drugačnost. Istospolni partner postane del podzavestnega obrambnega sistema osebnosti. Zato takšne zveze niso lahke, ker se v duševnosti enega in drugega partnerja ustvarjajo napetosti. Ni redko, da so takšne zveze pogosto odvijajo v ciklih poniževanj in sprave. Odnos se odvija na obrambnem nivoju osebnosti (nevrotično področje), zato ne prinaša stalnosti, trdnosti in gotovosti.

vir Silvo Š. e-UVID

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Partnerski odnos, mož & žena, RKC, SJ, Slovenija, Vzgoja, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, psihologija; duševnost, slabo vzgojen otrok | 17 komentarjev »

300 žrtev v Konfinu

Objavil pavel dne 12.05.2010

Na koncu vojne je major Mitja Ribičič dal pisni ukaz, da je treba vse ljubljanske bolnice izprazniti vseh bolnikov in ranjencev, ki niso civilisti in partizani.

S tovornjaki so 300 težkih ranjencev odpeljali v Konfin v bližini Ribnice in Sodražice in jih pometali v jame. Po ukazu Mitje Ribičiča. Ta dokument so našli in ga imajo. To mi je danes ustno zaupala neka oseba. Sprašujem se zakaj Ribičiča ne primejo in mu sodijo za množični zločin.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Zgodovina | 8 komentarjev »

Pepca, Zdenka, Vida

Objavil pavel dne 12.05.2010

Pepca Kardelj

“Na Wiki piše, da je 15. aprila 1990, torej en teden po prvih volitvah, izvršila samomor z obešenjem.” Ker je spoznala, da je socialistični sistem na celi črti propadel dokončno: gospodarsko, družbeno, etično, zgodovinsko.

Srednja, Zdenka Kidrič je osebno odgovorna za množične zločine. Je bila šefica zločinske politične policije, ki je likvidirala stotine nedolžnih Slovencev samo v LJ.

Na Wiki je še ena odbita fotka “gang of three” naših nekdanjih glavnih partijskih tovarišic. Od leve proti desni: Pepca Kardelj, Zdenka Kidrič, Vida Tomšič.

Tri “slovenske” komunistične revolucionarke v kreacijah svetovnega modnega kreatorja Mao Tse Donga. Preprosta aseksualnost in uniformiranost.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Humor | 1 komentar »