PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 29.04.2010

Konfucij o bogatih in o državah

Objavil pavel dne 29.04.2010

V dobri državi je sramota biti reven,

v slabi državi pa je sramota biti bogat”

Konfucij

.

.

Država je dobra, če omogoča, da ljudje dobijo delo.

Država, ki omogoča in spodbuja podjetništvo, kajti več podjetništva  in kvalitetnejše podjetništvo pomenita tudi več delovnih mest in kvalitetnejših delovnih mest. To pomeni več blagostanja, boljše plače, več znanja.

V taki državi, kjer je ogromno služb in ogromno priložnosti je res sramota biti revež.

Država, ki spoštuje elite, ki so se v preteklosti dokazale z znanjem, podjetnostjo in delom. A jih zato ne ščiti pred novimi, prihajajočimi elitami.

.

Država je slaba, kadar omogoča bohotenje ene elite (fevdalne elite), ki se na vse načine skuša obdržati (konzervirati, konzervativci) na oblasti. Ostajati na oblasti s pomočjo negativnih prijemov, kriminala: predvsem z uničevanjem tekmecev, napredka, novih idej, ustvarjalnosti. Z vzpostavljanjem kartelov, oligopolov, monopolov, korporacionizma.

Kadar država omogoča mafijo, kadar ne preganja mafije.

Kadar ne deluje pravna država ( ker so uradniki del vladajoče elite ali pa so skorumpirani ali pa so tako zelo nesposobni, ker vlada negativna selekcija).

Kadar se podjetniki pogodb ne držijo, pa država ne ukrepa (hitro).

Kadar država uničuje podjetništvo in visoko obdavčuje delo, delavce, podjetja ( kot to delajo vse socialistične države). Potem delo ni več vrednota. Tudi podjetnost ni več vrednota. Edini, ki so bogati so mafijci in/ali fevdalci.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Kitajska, Konfucij, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Praktični del življenja, citati, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), podjetništvo oz. mikroekonomija, služba, učenje | Brez komentarjev »

Grčija se ne bo mogla pobrati

Objavil pavel dne 29.04.2010

Grčija se ne bo mogla pobrati. Vse cifre govorijo o tem, da tudi dodatno zalaganje z denarjem Grčiji ne bo pomagalo iziti iz krize, kajti v Grčiji so potrebne KORENITE reforme, na kar pa večina prebivalcev, ki živijo preko svojih ustvarjalnih zmožnosti, ne pristane. Bodo državo vodili stavkajoči, birokrati, upokojenci in sindikati? Jo mar niso že dovolj zavozili, ker je tako nekonkurenčna.

Je potrebno krivdo za 8 ali 9% obrestno mero na obveznice valiti na “špekulante” oz. na tiste vlagatelje, ki si SVOJ denar še vedno upajo posojati Grčiji? Ali pa je potrebno biti pošten in povedati, da večina Grkov živi daleč preko svojih zmožnosti ( več pojedo kot naredijo!), vedno na račun drugega. Na račun nemških delavcev, ki zatiskajo pasove, na račun močnega evra, na račun posojil.

Grčija se ne bo pobrala dokler se ne bo raztreščila v realnosti. V vsakem primeru bo bankrotirala. Največje breme bankrota bodo nosili posojilodajalci, ki se bodo morali odpovedati večini dolga. Grčija bo iz EMU izključena. Šele takrat bo lahko začela z ničelne točke, ko bo njen denar tako zelo razvrednoten. Takrat bo šele družba sprejela konsenz, da je potrebno gospodarstvo narediti bolj konkurenčno, bolj podjetno, bolj učinkovito. Grčija bo opomin ostalim državam PRAŠIČEM, PIGSS ( Potrugal, Italy, Greek, Spain, Slovenia). Grčija bo tako kot pred 3 leti banka Lehman Borther pedagoški opomin vsem kaj se lahko zogdi z zavoženim podjetjem, banko ali državo. Takrat so finančne institucije prepustile eno največjih svetovnih bank propadu, čeprav so številni finančni špekulanti računali, da ji ne bodo dovolili propasti. Isto danes številni finančni špekulantje stavijo, da EU ne bo dovolila Grčiji propasti. A kaj naj naredi? Naj vlaga denar v vrečo brez dna? V vrečo, kjer ni pozitivnih sprememb, pozitivnega obnašanja, okrevanja? Naj da tak zgled številnim ostalim državam EU, ki zadnje desetletje ali še dalj drsijo v nekonkurenčnost in bedo, čeprav se standard državljanov temu primerno ne odziva?

A se lahko Slovenci kaj iz primera Grčije naučimo? Večinsko, kajti nič ne bo pomagalo, če nas samo par % o tem ve, ostali pa še vedno peljejo kot neumne ovce sindikatom, levim politikom, birokratom in tajkunom. Verjetno ne, tudi Slovenija se mora raztreščiti, da jih bo večina prišla k pameti. Očitno večini gospodarski propad Jugoslavije ni prišel v globje zavedanje. Ni jim prišlo v zavedanje, da socializem vodi v brodolom: gospodarski, družbeni, etični, vsakršni. Upam, da tudi v brodolom generiranja utopij in sanjarij.

VIR: Razmišljanje ob branju prevoda članka Smrtonosna dolžniška past, liberalnega ekonomista Nouriela Roubinija ( ki je edini napovedal svetovno krizo pred 5 leti),  v Financah

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Družba, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Rusija, Socialistična Federativna Republika EU, ZDA, Zgodovina, borza, trg, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, javne investicije v osnovno infrastrukturo, liberalne reforme ( PRO FREE Market), makroekonomija, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika | Brez komentarjev »

Vračanje v moralno imbecilnost

Objavil pavel dne 29.04.2010

Vračamo se nazaj v titoizem. Pospešeno. V vseh vidikih. Ne samo gospodarsko, tudi simbolno, tudi družbeno. Kriza v družbi kapitalizma in demokracije potegne iz ljudi še več odgovornosti, človečnosti, podjetnosti, solidarnosti, etičnosti. Ravno obratno pa je v socialističnih oz. mafijskih državah. Tu je še več norosti v ljudeh, še več agresivnosti, več kriminala, ropanja in “revolucij”.

Moralno relativiziranje se množi, cinizem, sprenevedanje, prirkivanje, befiranje, amaterski teater tistih, ki bi morali vladati….

Dejan Steinbuch prikaže dve karikaturi v Delu na tragedijo vladajoče poljske elite v Katynu. Poljakom je že 70 let poznano, da sta sprijeni obe ideologiji in njihovi akterji: nacizem ( fašizem) in komunizem. Pri nas v Sloveniji pa je večina ljudi še vedno zagledana v svetlost in dobroto komunizma, zato smo edina evropska država, ki ni zmogla OBSODITI KOMUNIZMA DEKLARATIVNO, v PARLAMENTU. Postaviti komunizma na obrobje družbe, v zapor kot anomalijo, ven iz normalnosti, kamor spada komunizem. Ne tako kot v Sloveniji, kjer je komunizem oz. socializem osrednja svetinja družbe in posameznika.

Ti dve karikaturi iz časopisa DELO ( proletarski časopis, oz. danes je to časopis  socialističnih birokratov) sta človeški poden, etični poden, saj se norčujeta iz tragedije. Delata humor iz nesreče in tragedije (Iz mafijskih spopadov pa delajo tragedijo). Iz bolečine vseh Poljakov, ki jih je ta nesreča spomnila na Katyn izpred 70 let, ter na vse žrtve nacizma in komunizma. Še večja beda pa je, da te karikature prihajajo prav iz vrst tistih pisunov, ki so se ob medijski cenzuri Baričević in vsej policijsko-kriminalistični impotentnosti (politično ukazani?) ves čas trkali na prsi, kako se gredo pač oni “etični žurnalizem”.

Dejan v Financah zaključi s primerjavo: vlada se je na obisk Dalajlame (etična svetovna avtoriteta!!!) odzvala z MOLKOM. Lani tak čas pa je za ruskega veleposlanika, ne glede na proteste, sprejela  komunističnega mogotca iz Čečenije, ki je pomagal ruski državi izvrševati zločine v Čečeniji ( in je po številnih dokazih nevaldnih organizacij odgovoren za številne pokole civilistov, za številna mučenja, za represijo).

“Čuteči ljudje, ki jim ni vseeno, govorijo o popolni odsotnosti družbenih norm in avtoritet. Še cerkev je obmolknila. V slabokrvni (anemični) družbi, kjer ni moralnih avtoritet, postopno razpade vrednostni sistem. Nič več ni sveto, norčevanje in cinizem sta samoumevna. Popolna brezbrižnost, ignoranca in molk ob nedavnem obisku dalajlame v Mariboru gredo v ta kontekst.

Če se vrnemo k izhodiščni tezi o ciničnem, celo posmehljivem tonu do tradicionalizma, vere in človeškega dostojanstva, potem je popolni molk (svetla izjema je bil minister Boštjan Žekš, ki je v primeru tibetanskega verskega voditelja rešil čast slovenske države!) laže razumljiv. Še več, je celo v kontekstu naše moralne imbecilnosti. Vlada, ki je decembra lani z odprtimi rokami sprejela spornega ruskega veleposlanika Zavgajeva, je etos tako rekoč obredno ubila.

Takšno stanje duha je ubijajoče. Čutečega človeka, v katerem še tli ostanek tistega, čemur je Albert Camus dejal uporni človek (l’homme révolté), sili k ponovnem razmisleku o sebi, svoji biti in tu-biti ter predvsem o odnosu do državnega aparata, ki generira vso to družbeno anomijo. Za začetek je znova pametno vzeti v roke znamenito knjigo o državljanski nepokorščini (Henry David Thoreau: Civil Disobedience), iz katere je svoje nauke črpal tudi Mahatma Gandhi.

Prihaja čas, da gremo vsi v (moralno) opozicijo!” …piše Steinbuch v Financah.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice, mediji, novinarji, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, vraževerje ali praznoverje | Brez komentarjev »

POČUTITI se ENAKOVREDNE!

Objavil pavel dne 29.04.2010

Hehe se pravi spustili so par promilof kapitalizma v republiko in eto povprečne mezde narasle za trikrat hehe Dobra ti je ta veš, ampak običen folk občuti to vseeno malce drugače, da o tem da si sedaj za teh 942 niti ne moreš privoščit toliko luksuza kot prej za 314 niti ne razpredam. Je beš statistiko važna je realnost.

Sam toliko, da veš – oni dan je nekdo tu na forumu elaboriral zgledno argumentacijo, da nimaš prav. Z dandanšnjih 942 si bojda Janezslehernik ipak lahko privošči več kot takrat s 314. To je zgolj đamahirijski urbani, a bogami tudi roftarski mit, da se kao zdaj ne da za 942 dobiti, kar se je prej za 314.

Npr tako da so nekateri v tem času Soc II nenormalno obogateli
To je tudi samo navidezno, takorekoč – žvaka za seljaka. Evo zakaj.

30 taužent rdečih baronov, komunajzer klepto pizdekof so prej bili kompartijska nomenklatura, navidezno kao niso imeli “bistveno več” od preostale rulje, v resnici so pa imeli “v uporabi in guberniji”, popolnoma isto premoženje, ki so ga potem pokradli in, kot ti praviš postali “nenormalno bogati”.

Gre torej zgolj za, napačne kakopak, impresije, a bogami tudi percepcije, he,he. Res pa je, kot pravijo anglosaška eskimska plemena, “The perception, my dear, is everything, therefore do not, ever, ever, ever, underestimate the management of people’s perceptions”. He,he, takorekoč.

ali pa tako da je razmerje med plačo direktorja-managerja in delovca-podložnika zbezljalo v tri pm, da so se nekoč v enih “pravičnih” časih skoraj vsi vozili s fiati, da so vsi delali prostovoljne sobote. Skratka, počutili so se enakovredno.
Ehhhh, maestro moj. V tej naši deželi je vse preveč pizdekov, ki se fokusirajo na to, ali se luzerji “počutijo enakovrendo”. P o č u t i j o! S povdarkom na, eee, kako da, kažem…počutijo.

Ko to berem, se spomnim na Karantanijo in tisto matrijarhatsko mizo “enakopravnih” in na vso jebeno tragikomiko in luzerstvo moje, tisočletja suženjsko-tlačanske večno marginalizirane in roftarizirane in pohlevnizirane nacije, ki skozi zgodovino nenehno bluzi o “enakopravnosti”, “enakovrednosti”, “uravnanosti”, in “nerazslojenosti”. In pravičnosti seveda.

Misli pa ves čas, kot je Mazzini super-lucidno zapisal oni dan v svoji kolmni, zgolj na uravnanost tlačanskih deprivilegirncev medsebojno, kajti gospodarjem itak da gre biti razslojen in nad njimi, nad plebsom, nad fukaro, buuhahaha!

Zato tudi smo tak v kurcu kot smo. Zato tudi smo edina nacija v EU in na evropskem kontinentu, ki še vedno ima komuniste na oblasti.

Ker smo fakin sikoti, ki nam je glavni fetiš fantomska izmišljena enakost. Ki je v praksi seveda povečini bila realizirana in konzumirana kot enakost deprivilegirnaih v bedi, služeča izključno zdravljenju bolanih fovšijskih travm, ker luzerski siko ne zmore trpeti, da drug depriviligerinec ima eno kravo več kot on. In seveda nikdar, s povdarkom na nikdar, ni bila veljala za vseh 100% članov nacije, kaj šele za one, ki so bili v roli (nad)vladarjev.

To ti je ko v onem vicu o USA, ko so se kao zmenili – ni več nigrotof in belčkof, ampak bodo kao vsi “enaki” – zeleni kao. In potem scena: Beli sprevodnik pred avtobusom reče, “Aaaa, da ni več razlikovannja črni vs. beli, ahaaaaa, a samo zeleni, da smo, prou! Polej pa, svetlozeleni naprej, temnozeleni pa počakat, da se najprej svetlozeleni vkrcajo gori na avtobus.

Tak je tudi pri nas. Seremo kot kakšni ultra-retardirani avtisti nenehno o “počutiti se enakovredno” in “enako” in “nerazslojeno”, p o č u t i t i, buuuhahaha, a ves čas od Karantanije naprej imamo, približno tak kot vse nacije na svetu tisti procent, ki je nekak nekoliko bolj enak, nekam bolj svetlozelen, takorekoč, he,he.

V prvi inkarnaciji komunajzer režima se jim je, kot že rečeno reklo kompartijska nomenklatura, ki je imela moč, oblast, funkcijo, službene avte, do 1:10 in več razmerje plač (Ni isto kot 1:30, ni pa to nikakršna fakin “enakost”, pa da ga jebeš).

Pa “malo bolj nadstandardne realsoc bivake so dobili, pa letovali so v malo bolj kul rizortih “od podjetja”, he,he, pa opremljeno službeno stanovanje, pa vikendice tu in tam so imeli, pa kredit za hišo je za njih bil malo večji, pa mesar je dal prižljc za kravatarja kompartijskega posvečenca, pa Velikega Gobarja je v vsakih roftah morala čakati mlada jebozovna trdojožnica;

Pa v službi so imeli “buđet za reprezentanco”, pa poslovna kosila, pa obleke za na pot (Neke vrste Gući, ki ni za po kući, iz naslova “delovne halje”), pa jaz-tebi-ti-meni vabilo na teniški turnir in zabavo to in ono od firme, pa potem vsa oprema za šport zastonj, pa sponorstvo kluba guzonjinega sina, skratka vse sedanje premoženje so imeli pod palcem in bogami tudi konzumirali, pa ti temu reci kakor hočeš. Še dandanes os predsedniki klubov. Stara navada, jebiga.

Niso pa bili enaki z ruljo pa da ga jebaš! Rulja se je lahko do nezavesti in po nojevsko slepila, kakor ji je bila kurcu-palcu volja.

Tovariši delouci, izvolte se slepiti in “počutiti enakovredne”, to nič ne košta, ker je đabe, he,he.

Reči hočem, rulja se lahko in očitno tudi se, še vedno počuti enkovredne, sam da dandanes selektivno, z recimo Don Zzoccijem in Von Rigelnikom, ker je rulji kao kul, da tedva imata na desetine miljonof EUR nakradenega premoženja.

Edin za Šrota in Bafčarja pa rulja misli, da to ni kul. Ker je pač tovariš On, ruljin veliki vrač Modreoke tak naročil, he,he. Ko je Šroteka na tribuni s pljunkom markiral za poslej nepoželjnega, garjavega, kužnega, NeNjihovegNesvojega, he,he.

Glede na to da je stanje plus minus isti kurac, mislim, istih cca 30 taužent nomenklaturnikov je danes tajkunof, za koji kurac se rulja danes neki upira in se noče še naprej “počutiti enakovredno”?

Kaj sploh se je glede dostopa do tistega premoženja spremenilo? Saj tudi prej rulja do vsega tega pokradenega premoženja ni imela dostopa, niti kot lastnik, niti kot upravljalec, niti kot uživalec. Nomenklaturniki pa. In tak je tudi danes. T O R E J?!

Torej. Dopustili so nepravično razslojenost (saj je to kar vseh moti al je kaj drugega?). Izhod iz tega je uganka, ki bo rešena samo v primeru popuščanja iz obeh strani. Đabe ti je kritika če tvoji napredni predlogi ne padejo na plodna tla.
Ehh stari moj. “Nepravična” praviš in povrhu še “razslojenost”. he,he. Vidiš to je to kar sem zgoraj razlagal. Luzerske sintagme.

Niso oni nič “dopustili”. Komunajzarji so načrtno pokradli. Tovariš On in glavne oprode so v Poljčah in nevemšekje pač dale ekspliciten napotek: “Naredite mi iz naše kompartijske nomneklature sloj slovenskih premožnežev, da mi ksenoti, a bogami tudi domaći domobransko-črnuharski belčki, ne vdrejo noter v perimeter naše večne praetorijanske komunajzer nadvlade, pol pa mi – kompartija, izgubimo vzvod za vladanje in izsiljevanje rulje”. In klepto pizdeki so razumeli mesiđ in ga zelo radi izpeljali.

Ker omenjaš “nepravično razslojenot” sklepam, da v tvojem vrednostnem sistemu ipak obstaja tudi “pravična razslojenost”. To je dobro. To je zelo dobro. Ker ljudje pač nismo enaki, nismo enako leni, nismo enako zagnani, nismo enako sposobni, nismo enako talentirani in nimamo enakih aspiracij oz. nagnjenj k grmadenju materijalnih dobrin in penezof vobče. Eden ima doma super jebozovno in vobče zelo jebovoljno pupo in ništa. Drug pa iam doma ohlajeno siroto in bi fukal do onemogolsti, a jeboga! Tudi to je zato, ker nismo enaki, pa da ga jebaš! Enim nič ne pomeni tudi če imajo, knede!

Potemtakem moramo Slovenci najprej nehati luzersko srati o “enakosti”. Najbolje bi bilo, da zavoljo zdravljenja, besedo “enakost”, zlasti pa sintagmo “počutiti se enake” za nekaj stoletij fuknemo vun iz SSKJ. Besedo “razslojenost” pa čist ukinemo.

Ker neprištevnim in povrhu še stoletja travmatiziranim avtistom se nevarnega orožja, a bogami tudi orodja nea sme dajati v roke! Dobro?

Paralelno s tem moramo začeti lopove zapirati v pržune in jih seveda ne voliti na oblast.

Kajti, v normalnih deželah, nacijah, družbah, ko lopov ukrade dve meljardi nihče ne reče “ejgha ghun se je razslojil”, oziroma “Ejgha, ghun so enelbe sanirali, da ohka pomagajo gospodrcvu, pa bo tud ghun naš Bine deloucem dal šiht”.

Pač pa rečejo: “V pržun žnjim, ker je ukradel premoženje drugih” in “Sikter komunajzer klepto pizdeki, kakšna sanacija banke nek, pa vi nam preko aparthaidskih davko-paradavkov in državnih ponzijevskih shem kradete, da lahko date raznim svojim rdečim baronom, da se izživljajo z našimi penezi in nas celo podmizno v poslih zatolčejo z našimi penezi!”. In kar je najhuje, z našimi penezi betonirajo večno komunajzer oblast. In s tem betonirajo tudi naš suženjski položaj!

Shaman na forumu Financ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Shamanove umetniško mojstrske črtice, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, liberalne reforme ( PRO FREE Market) | Brez komentarjev »