PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 7.04.2010

Čefurji in Katin

Objavil pavel dne 7.04.2010

Pravkar sem gledal na RTV SLO1 film Andreja Wajde: KATIN. Film opisuje Poljsko oz. njeno tragedijo na začetku WW2. Katin je mestece v Rusiji, blizu Smolenska, kjer so komunisti pobili 12.000 poljskih častnikov – v filmu ( 14.700 po arhivih in po ocenah 24.000 vseh tam pobitih = oficirji, družine oficirjev in vsi, ki so kaj o tem vedeli). Eden od njih si je v beležko zapisoval zelo skrbno dogodke v ujetništvu dokler ga niso komunisti ubili, beležka pa je v srajci pod zemljo preživela uničenje.

SZ ni podpisal Ženevske konvencije o zaščiti vojnih ujetnikov, še manj pa so bili to vojni ujetniki, saj se Rusi niso nikdar spopadli s Poljsko vojsko, temveč so jim častnike izročili KAMERADI ( kot se zabavata pri nagovarjanju ob zročitvi oba glavna generala SZ in Nemčije) nacisti. Nemški nacional -SOCAILISTI so obdržali navadne vojake, izročili pa častnike.

Ena najbolje razvitih in močnih držav takratne Evrope, s številno inteligenco, s številnimi podjetniki in meščani je postala ŽRTEV socialistične drhali iz komunistične Stalinove SZ in socialistične Hitlerjeve Nemčije, ki sta se pred napadom Poljske in njenega kasnejšega razkosanja povezali s slavnim in dolgo časa prikrivanim paktom, ki ga ena od glavnih oseb filma – častnik v ujetništvu  – opiše: ” Koliko časa bo trajalo to ujetništvo: glede na to, da je na eni strani 1.000-letni nacional-SOCIALISTIČNI  Rajh  in na drugi strani NESMRTNI KOMUNIZEM, potem bo to trajalo zelo dolgo.”

12.000 poljskih častnikov, oficirjev ( med njimi so bili tudi rezervni oficirji, inženirji, znanstveniki, učitelji,slikarji) je bilo po parih mesecih ujetništva spomladi 1940 NAČRTNO likvidiranih na industrijski način, kakršne poznamo tudi drugod po svetu, kjer so komunistični režimi utjrevali svojo ZLOČINSKO oblast: od Slovenije, Kitajske, Afrike, Južne Amerike  do Severne Koreje. Roke zvezane z žico, včasih zanka za vrat, včasih vreča na glavo, nato pa strel iz pištole v tilnik. Truplo pade v široko, z bagerjem izkopano jamo, ki jo potem bager zasuje.

Par let kasneje nacisti najdejo grobove in izkoristijo zločin za borbo s komunizmom Sovjetske zveze. Vmes se zgodi poljska vstaja tik pred porazom nacistične Nemčije, ki jo Rdeča armada pred vrati Varšave namenona ignorira in dopusti, da ranjena nacistična vojska vstajo zlomi in pobije vse meščanske vstajnike. Nato Rdeča Armada vkoraka par dni po tem, ko so trupla pokopana. Po sovjetski okupaciji pa sovjeti vsilijo Poljski laž, da so nacisti storili ta Katinski zločin in vse sledeče zločinesovjeti so po Katinskem zločinu tudi aretirali družine častnikov, vdove, otroke in jih umorili. Tisti redki ponosni in častni Poljaki, ki so vedeli resnico o Katinu, so po koncu vojne  padali še pod streli poljskih narodnih izdajalcev, poljskih komunistov, ki so delali za Moskvo.

Film mi je pripovedoval o močni kulturi meščanstva, o razviti Poljski, o časti, ki jo je predvojna Poljska vojska imela – nacisti in komunisti pa so bili brez časti, ter primitivni banditi, zločinci, lažnivci in luzerji.

Vmes sta tudi dve manjši osebni tragični zgodbi: zgodba preživelega Poljskega oficirja, ki je bil že prej komunistični agent, a je kljub vsemu duhovno in duševno ostal človek, kajti Katin in kasnejša zverinstva komunistev so ga vseeno vedno bolj grizla v njegovo vest. Tudi alkohol ni zmogel utopiti velike bolečine in samognusa zato se je skušal odrešti s strelom v glavo.

Druga zgodba pa je o dveh sestrah, ki sta izgubili v Katinu brata. Obe sta se upirali nacistom, ena je čudežno preživela Varšavko vstajo. A ve za izvajalce Katina, zato želi to objaviti v bratovem spomeniku. KGB in poljski komunistični kvizlingi so ji ves čas za petami. Druga sestra pa se je oportunistično in pragmatično prilagodila komunizmu – kar je prva sestra po daljši odsotnosti v njunem pogovoru takoj zaznala, ker je imela normalen občutek RAZLIKOVANJA govora socialistično verujočega posameznika. Zato je zmogla tudi pogumno  in hitro ZAVRNITI snubljenje in relativizacijo, obljubljane utopij in lepe prihodnosti. Skratka odbila je svojo sestro in jo zavrnila na celi črti, ker je takoj posumila, da je vstopila v komunistično partijo. Tako kot duhovno zdrav človek zavrne ponujanje droge ali beg v alkoholno omamo, tako bi tudi Slovenci morali zelo hitro odbiti zastrupljanje s socialističnimi utopijami. Ker pa večina Slovencev tem prigovarjanjem popušča in jim postopoma pritrjuje, sčasoma postajamo družba večine zombijev, okuženih z virusom socializma.

Pripovedoval mi je o veliki žalosti, veliki sivini obupa, o močnem oprtunizmu preostalih prebivalcev in o močnem upanju in hrepenenju po svobodu s strani tistih redkih, hrabrih Poljakov. Film pa mi je vzbujal tesnobo, ker sem doživljal socialistično ujetost svojih znancev, tu v Sloveniji, ljudi, ki še vedno fanatično verujejo v socializem in ki jih prav nobeno dejstvo izbrskano v arhivih in pričevano od preživelih ne omaje v njhivoi talibanski, zločinski religiji. Vedno se bo našel nek “ampak” in neka relativizacija dejstev in resnice. Njihove pameti in njihove vesti se ne dotaknejo niti množični umori nedolžnih, načrtni zločini, ne gospodarska beda prav vseh socialističnih sistemov in nenazadnje tudi gospodarski zlom vseh teh socialističnih sistemov.

Hkrati pa sem pred kratkim gledal gledališko igro ČEFURJI RAUS. Glede na to, da sem prebral knjigo in o njej že napisal refleksijo, moram dodati nova, močnejša občutja. To so občutki brezupa, tesnobe, nesmisla, ujetosti. Naa zunaj je prisoten simpatičen plitki humor, ko avtor prikazuje življenje in občutke Čefurjev iz Fužin in njihovo samoanalizo in samozasmehovanje, samoizničevanje, nihilizem ter humor čez Slovence. Še vedno trdim, da v tej igri ali v romanu avtor iz humornega sesuvanja Čefurjev in Slovencev vsaj prve sem pa tja izvzame ven kot pozitivne junake, medtem ko Slovenci ostajamo negativni junaki.

Na koncu igre  pa ostane samo občutek nihilizma, bede, izkoriščanja, brezizhodnosti, sivine zaradi propadanje proletariata v socialzmu. Nobenega smisla nimajo, nobene volje po boljšem življenju, po svobodi temveč vseprisotno umiranje na obroke in zelo PASIVNO čakanje na Prezaščitelja, Državo, ki jih bo rešila na vseh področjih: od materialnega do psihičnega in duhovnega. Seveda o duhovnosti pri socialistih ni ne duha in sluha, ker imajo to področje zaslepljeno z utopijami in cenenim vraževerjem.

Zelo globoko sem prepričan, da so verniki socializma tudi danes pripravljeni množično pobijati, tako kot so brez vesti zverinsko klali tudi njihovi predniki oz. njihovi idoli, heroji v preteklosti. Njihova zločinskost je pač posledica njhiove zaslepljenosti in fanatičnosti. Nobeno dejstvo, nobena umetnost ali psihoterapija teh ljudi ne more ozdraviti psihopatskosti in potencialne vloge množičnega serijskega morilca. Seveda je Poljska danes prečiščena. Komunistični simboli so tam prepovedani, katolištvo in klasični liberalizem je tam v razcvetu. Drugo pa je Balkan. Tu pa ne vidim upanja, ne v Sloveniji, ne v ostalih državah bivše YU.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Film, Knjiga, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika, psihologija; duševnost, spomin | Brez komentarjev »

Nočne seje nesposobnih komunajzerjev

Objavil pavel dne 7.04.2010

Zadnja leta številni simboli nakazujejo, da se Slovenija pospešeno vrača v čase izpred osamosvojitve in t.i. demokratizacije.

Ena od teh so tudi NOČNE SEJE PARTIJE in ustvarjanje družbene histerije. Izredne razmere in izredne afere, ki jih partija generira samo za to, ker ni sposobna omogočiti državljanom boljšega blagostanja oz. ni sposobna izvesti gospodarskih reform, ki bi gospodarstvu omogočile napredovanje in razvoj.

Ta nesposobnost partije ( od vrhov do najmanjših birokratov) je bila tudi ključni vir balkanskih vojn leta 1990 do leta 2000 oz. dokler niso ZDA bombardirale Srbije.

Toliko o NOVI POLITIKI.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, politika | Brez komentarjev »

Liberalni humor

Objavil pavel dne 7.04.2010

  1. Edina liberalizacija in deregulacija, ki ju je LDS izvedla je bili liberalizacija trošenja javnega denarja in deregulacija nadzora nad tem.
  2. Kaj dobimo, če križamo vice o policajih in blondinkah? Slovenko leta.
  3. Deregulacija je samo drugo ime za kvalitetnejšo regulacijo.

vir Twitter na blogu Libertarec

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Humor | Brez komentarjev »