PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za April 2010

Konfucij o bogatih in o državah

Objavil pavel dne 29.04.2010

V dobri državi je sramota biti reven,

v slabi državi pa je sramota biti bogat”

Konfucij

.

.

Država je dobra, če omogoča, da ljudje dobijo delo.

Država, ki omogoča in spodbuja podjetništvo, kajti več podjetništva  in kvalitetnejše podjetništvo pomenita tudi več delovnih mest in kvalitetnejših delovnih mest. To pomeni več blagostanja, boljše plače, več znanja.

V taki državi, kjer je ogromno služb in ogromno priložnosti je res sramota biti revež.

Država, ki spoštuje elite, ki so se v preteklosti dokazale z znanjem, podjetnostjo in delom. A jih zato ne ščiti pred novimi, prihajajočimi elitami.

.

Država je slaba, kadar omogoča bohotenje ene elite (fevdalne elite), ki se na vse načine skuša obdržati (konzervirati, konzervativci) na oblasti. Ostajati na oblasti s pomočjo negativnih prijemov, kriminala: predvsem z uničevanjem tekmecev, napredka, novih idej, ustvarjalnosti. Z vzpostavljanjem kartelov, oligopolov, monopolov, korporacionizma.

Kadar država omogoča mafijo, kadar ne preganja mafije.

Kadar ne deluje pravna država ( ker so uradniki del vladajoče elite ali pa so skorumpirani ali pa so tako zelo nesposobni, ker vlada negativna selekcija).

Kadar se podjetniki pogodb ne držijo, pa država ne ukrepa (hitro).

Kadar država uničuje podjetništvo in visoko obdavčuje delo, delavce, podjetja ( kot to delajo vse socialistične države). Potem delo ni več vrednota. Tudi podjetnost ni več vrednota. Edini, ki so bogati so mafijci in/ali fevdalci.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Kitajska, Konfucij, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Praktični del življenja, citati, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), podjetništvo oz. mikroekonomija, služba, učenje | Brez komentarjev »

Grčija se ne bo mogla pobrati

Objavil pavel dne 29.04.2010

Grčija se ne bo mogla pobrati. Vse cifre govorijo o tem, da tudi dodatno zalaganje z denarjem Grčiji ne bo pomagalo iziti iz krize, kajti v Grčiji so potrebne KORENITE reforme, na kar pa večina prebivalcev, ki živijo preko svojih ustvarjalnih zmožnosti, ne pristane. Bodo državo vodili stavkajoči, birokrati, upokojenci in sindikati? Jo mar niso že dovolj zavozili, ker je tako nekonkurenčna.

Je potrebno krivdo za 8 ali 9% obrestno mero na obveznice valiti na “špekulante” oz. na tiste vlagatelje, ki si SVOJ denar še vedno upajo posojati Grčiji? Ali pa je potrebno biti pošten in povedati, da večina Grkov živi daleč preko svojih zmožnosti ( več pojedo kot naredijo!), vedno na račun drugega. Na račun nemških delavcev, ki zatiskajo pasove, na račun močnega evra, na račun posojil.

Grčija se ne bo pobrala dokler se ne bo raztreščila v realnosti. V vsakem primeru bo bankrotirala. Največje breme bankrota bodo nosili posojilodajalci, ki se bodo morali odpovedati večini dolga. Grčija bo iz EMU izključena. Šele takrat bo lahko začela z ničelne točke, ko bo njen denar tako zelo razvrednoten. Takrat bo šele družba sprejela konsenz, da je potrebno gospodarstvo narediti bolj konkurenčno, bolj podjetno, bolj učinkovito. Grčija bo opomin ostalim državam PRAŠIČEM, PIGSS ( Potrugal, Italy, Greek, Spain, Slovenia). Grčija bo tako kot pred 3 leti banka Lehman Borther pedagoški opomin vsem kaj se lahko zogdi z zavoženim podjetjem, banko ali državo. Takrat so finančne institucije prepustile eno največjih svetovnih bank propadu, čeprav so številni finančni špekulanti računali, da ji ne bodo dovolili propasti. Isto danes številni finančni špekulantje stavijo, da EU ne bo dovolila Grčiji propasti. A kaj naj naredi? Naj vlaga denar v vrečo brez dna? V vrečo, kjer ni pozitivnih sprememb, pozitivnega obnašanja, okrevanja? Naj da tak zgled številnim ostalim državam EU, ki zadnje desetletje ali še dalj drsijo v nekonkurenčnost in bedo, čeprav se standard državljanov temu primerno ne odziva?

A se lahko Slovenci kaj iz primera Grčije naučimo? Večinsko, kajti nič ne bo pomagalo, če nas samo par % o tem ve, ostali pa še vedno peljejo kot neumne ovce sindikatom, levim politikom, birokratom in tajkunom. Verjetno ne, tudi Slovenija se mora raztreščiti, da jih bo večina prišla k pameti. Očitno večini gospodarski propad Jugoslavije ni prišel v globje zavedanje. Ni jim prišlo v zavedanje, da socializem vodi v brodolom: gospodarski, družbeni, etični, vsakršni. Upam, da tudi v brodolom generiranja utopij in sanjarij.

VIR: Razmišljanje ob branju prevoda članka Smrtonosna dolžniška past, liberalnega ekonomista Nouriela Roubinija ( ki je edini napovedal svetovno krizo pred 5 leti),  v Financah

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Družba, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Rusija, Socialistična Federativna Republika EU, ZDA, Zgodovina, borza, trg, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, javne investicije v osnovno infrastrukturo, liberalne reforme ( PRO FREE Market), makroekonomija, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika | Brez komentarjev »

Vračanje v moralno imbecilnost

Objavil pavel dne 29.04.2010

Vračamo se nazaj v titoizem. Pospešeno. V vseh vidikih. Ne samo gospodarsko, tudi simbolno, tudi družbeno. Kriza v družbi kapitalizma in demokracije potegne iz ljudi še več odgovornosti, človečnosti, podjetnosti, solidarnosti, etičnosti. Ravno obratno pa je v socialističnih oz. mafijskih državah. Tu je še več norosti v ljudeh, še več agresivnosti, več kriminala, ropanja in “revolucij”.

Moralno relativiziranje se množi, cinizem, sprenevedanje, prirkivanje, befiranje, amaterski teater tistih, ki bi morali vladati….

Dejan Steinbuch prikaže dve karikaturi v Delu na tragedijo vladajoče poljske elite v Katynu. Poljakom je že 70 let poznano, da sta sprijeni obe ideologiji in njihovi akterji: nacizem ( fašizem) in komunizem. Pri nas v Sloveniji pa je večina ljudi še vedno zagledana v svetlost in dobroto komunizma, zato smo edina evropska država, ki ni zmogla OBSODITI KOMUNIZMA DEKLARATIVNO, v PARLAMENTU. Postaviti komunizma na obrobje družbe, v zapor kot anomalijo, ven iz normalnosti, kamor spada komunizem. Ne tako kot v Sloveniji, kjer je komunizem oz. socializem osrednja svetinja družbe in posameznika.

Ti dve karikaturi iz časopisa DELO ( proletarski časopis, oz. danes je to časopis  socialističnih birokratov) sta človeški poden, etični poden, saj se norčujeta iz tragedije. Delata humor iz nesreče in tragedije (Iz mafijskih spopadov pa delajo tragedijo). Iz bolečine vseh Poljakov, ki jih je ta nesreča spomnila na Katyn izpred 70 let, ter na vse žrtve nacizma in komunizma. Še večja beda pa je, da te karikature prihajajo prav iz vrst tistih pisunov, ki so se ob medijski cenzuri Baričević in vsej policijsko-kriminalistični impotentnosti (politično ukazani?) ves čas trkali na prsi, kako se gredo pač oni “etični žurnalizem”.

Dejan v Financah zaključi s primerjavo: vlada se je na obisk Dalajlame (etična svetovna avtoriteta!!!) odzvala z MOLKOM. Lani tak čas pa je za ruskega veleposlanika, ne glede na proteste, sprejela  komunističnega mogotca iz Čečenije, ki je pomagal ruski državi izvrševati zločine v Čečeniji ( in je po številnih dokazih nevaldnih organizacij odgovoren za številne pokole civilistov, za številna mučenja, za represijo).

“Čuteči ljudje, ki jim ni vseeno, govorijo o popolni odsotnosti družbenih norm in avtoritet. Še cerkev je obmolknila. V slabokrvni (anemični) družbi, kjer ni moralnih avtoritet, postopno razpade vrednostni sistem. Nič več ni sveto, norčevanje in cinizem sta samoumevna. Popolna brezbrižnost, ignoranca in molk ob nedavnem obisku dalajlame v Mariboru gredo v ta kontekst.

Če se vrnemo k izhodiščni tezi o ciničnem, celo posmehljivem tonu do tradicionalizma, vere in človeškega dostojanstva, potem je popolni molk (svetla izjema je bil minister Boštjan Žekš, ki je v primeru tibetanskega verskega voditelja rešil čast slovenske države!) laže razumljiv. Še več, je celo v kontekstu naše moralne imbecilnosti. Vlada, ki je decembra lani z odprtimi rokami sprejela spornega ruskega veleposlanika Zavgajeva, je etos tako rekoč obredno ubila.

Takšno stanje duha je ubijajoče. Čutečega človeka, v katerem še tli ostanek tistega, čemur je Albert Camus dejal uporni človek (l’homme révolté), sili k ponovnem razmisleku o sebi, svoji biti in tu-biti ter predvsem o odnosu do državnega aparata, ki generira vso to družbeno anomijo. Za začetek je znova pametno vzeti v roke znamenito knjigo o državljanski nepokorščini (Henry David Thoreau: Civil Disobedience), iz katere je svoje nauke črpal tudi Mahatma Gandhi.

Prihaja čas, da gremo vsi v (moralno) opozicijo!” …piše Steinbuch v Financah.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice, mediji, novinarji, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, vraževerje ali praznoverje | Brez komentarjev »

POČUTITI se ENAKOVREDNE!

Objavil pavel dne 29.04.2010

Hehe se pravi spustili so par promilof kapitalizma v republiko in eto povprečne mezde narasle za trikrat hehe Dobra ti je ta veš, ampak običen folk občuti to vseeno malce drugače, da o tem da si sedaj za teh 942 niti ne moreš privoščit toliko luksuza kot prej za 314 niti ne razpredam. Je beš statistiko važna je realnost.

Sam toliko, da veš – oni dan je nekdo tu na forumu elaboriral zgledno argumentacijo, da nimaš prav. Z dandanšnjih 942 si bojda Janezslehernik ipak lahko privošči več kot takrat s 314. To je zgolj đamahirijski urbani, a bogami tudi roftarski mit, da se kao zdaj ne da za 942 dobiti, kar se je prej za 314.

Npr tako da so nekateri v tem času Soc II nenormalno obogateli
To je tudi samo navidezno, takorekoč – žvaka za seljaka. Evo zakaj.

30 taužent rdečih baronov, komunajzer klepto pizdekof so prej bili kompartijska nomenklatura, navidezno kao niso imeli “bistveno več” od preostale rulje, v resnici so pa imeli “v uporabi in guberniji”, popolnoma isto premoženje, ki so ga potem pokradli in, kot ti praviš postali “nenormalno bogati”.

Gre torej zgolj za, napačne kakopak, impresije, a bogami tudi percepcije, he,he. Res pa je, kot pravijo anglosaška eskimska plemena, “The perception, my dear, is everything, therefore do not, ever, ever, ever, underestimate the management of people’s perceptions”. He,he, takorekoč.

ali pa tako da je razmerje med plačo direktorja-managerja in delovca-podložnika zbezljalo v tri pm, da so se nekoč v enih “pravičnih” časih skoraj vsi vozili s fiati, da so vsi delali prostovoljne sobote. Skratka, počutili so se enakovredno.
Ehhhh, maestro moj. V tej naši deželi je vse preveč pizdekov, ki se fokusirajo na to, ali se luzerji “počutijo enakovrendo”. P o č u t i j o! S povdarkom na, eee, kako da, kažem…počutijo.

Ko to berem, se spomnim na Karantanijo in tisto matrijarhatsko mizo “enakopravnih” in na vso jebeno tragikomiko in luzerstvo moje, tisočletja suženjsko-tlačanske večno marginalizirane in roftarizirane in pohlevnizirane nacije, ki skozi zgodovino nenehno bluzi o “enakopravnosti”, “enakovrednosti”, “uravnanosti”, in “nerazslojenosti”. In pravičnosti seveda.

Misli pa ves čas, kot je Mazzini super-lucidno zapisal oni dan v svoji kolmni, zgolj na uravnanost tlačanskih deprivilegirncev medsebojno, kajti gospodarjem itak da gre biti razslojen in nad njimi, nad plebsom, nad fukaro, buuhahaha!

Zato tudi smo tak v kurcu kot smo. Zato tudi smo edina nacija v EU in na evropskem kontinentu, ki še vedno ima komuniste na oblasti.

Ker smo fakin sikoti, ki nam je glavni fetiš fantomska izmišljena enakost. Ki je v praksi seveda povečini bila realizirana in konzumirana kot enakost deprivilegirnaih v bedi, služeča izključno zdravljenju bolanih fovšijskih travm, ker luzerski siko ne zmore trpeti, da drug depriviligerinec ima eno kravo več kot on. In seveda nikdar, s povdarkom na nikdar, ni bila veljala za vseh 100% članov nacije, kaj šele za one, ki so bili v roli (nad)vladarjev.

To ti je ko v onem vicu o USA, ko so se kao zmenili – ni več nigrotof in belčkof, ampak bodo kao vsi “enaki” – zeleni kao. In potem scena: Beli sprevodnik pred avtobusom reče, “Aaaa, da ni več razlikovannja črni vs. beli, ahaaaaa, a samo zeleni, da smo, prou! Polej pa, svetlozeleni naprej, temnozeleni pa počakat, da se najprej svetlozeleni vkrcajo gori na avtobus.

Tak je tudi pri nas. Seremo kot kakšni ultra-retardirani avtisti nenehno o “počutiti se enakovredno” in “enako” in “nerazslojeno”, p o č u t i t i, buuuhahaha, a ves čas od Karantanije naprej imamo, približno tak kot vse nacije na svetu tisti procent, ki je nekak nekoliko bolj enak, nekam bolj svetlozelen, takorekoč, he,he.

V prvi inkarnaciji komunajzer režima se jim je, kot že rečeno reklo kompartijska nomenklatura, ki je imela moč, oblast, funkcijo, službene avte, do 1:10 in več razmerje plač (Ni isto kot 1:30, ni pa to nikakršna fakin “enakost”, pa da ga jebeš).

Pa “malo bolj nadstandardne realsoc bivake so dobili, pa letovali so v malo bolj kul rizortih “od podjetja”, he,he, pa opremljeno službeno stanovanje, pa vikendice tu in tam so imeli, pa kredit za hišo je za njih bil malo večji, pa mesar je dal prižljc za kravatarja kompartijskega posvečenca, pa Velikega Gobarja je v vsakih roftah morala čakati mlada jebozovna trdojožnica;

Pa v službi so imeli “buđet za reprezentanco”, pa poslovna kosila, pa obleke za na pot (Neke vrste Gući, ki ni za po kući, iz naslova “delovne halje”), pa jaz-tebi-ti-meni vabilo na teniški turnir in zabavo to in ono od firme, pa potem vsa oprema za šport zastonj, pa sponorstvo kluba guzonjinega sina, skratka vse sedanje premoženje so imeli pod palcem in bogami tudi konzumirali, pa ti temu reci kakor hočeš. Še dandanes os predsedniki klubov. Stara navada, jebiga.

Niso pa bili enaki z ruljo pa da ga jebaš! Rulja se je lahko do nezavesti in po nojevsko slepila, kakor ji je bila kurcu-palcu volja.

Tovariši delouci, izvolte se slepiti in “počutiti enakovredne”, to nič ne košta, ker je đabe, he,he.

Reči hočem, rulja se lahko in očitno tudi se, še vedno počuti enkovredne, sam da dandanes selektivno, z recimo Don Zzoccijem in Von Rigelnikom, ker je rulji kao kul, da tedva imata na desetine miljonof EUR nakradenega premoženja.

Edin za Šrota in Bafčarja pa rulja misli, da to ni kul. Ker je pač tovariš On, ruljin veliki vrač Modreoke tak naročil, he,he. Ko je Šroteka na tribuni s pljunkom markiral za poslej nepoželjnega, garjavega, kužnega, NeNjihovegNesvojega, he,he.

Glede na to da je stanje plus minus isti kurac, mislim, istih cca 30 taužent nomenklaturnikov je danes tajkunof, za koji kurac se rulja danes neki upira in se noče še naprej “počutiti enakovredno”?

Kaj sploh se je glede dostopa do tistega premoženja spremenilo? Saj tudi prej rulja do vsega tega pokradenega premoženja ni imela dostopa, niti kot lastnik, niti kot upravljalec, niti kot uživalec. Nomenklaturniki pa. In tak je tudi danes. T O R E J?!

Torej. Dopustili so nepravično razslojenost (saj je to kar vseh moti al je kaj drugega?). Izhod iz tega je uganka, ki bo rešena samo v primeru popuščanja iz obeh strani. Đabe ti je kritika če tvoji napredni predlogi ne padejo na plodna tla.
Ehh stari moj. “Nepravična” praviš in povrhu še “razslojenost”. he,he. Vidiš to je to kar sem zgoraj razlagal. Luzerske sintagme.

Niso oni nič “dopustili”. Komunajzarji so načrtno pokradli. Tovariš On in glavne oprode so v Poljčah in nevemšekje pač dale ekspliciten napotek: “Naredite mi iz naše kompartijske nomneklature sloj slovenskih premožnežev, da mi ksenoti, a bogami tudi domaći domobransko-črnuharski belčki, ne vdrejo noter v perimeter naše večne praetorijanske komunajzer nadvlade, pol pa mi – kompartija, izgubimo vzvod za vladanje in izsiljevanje rulje”. In klepto pizdeki so razumeli mesiđ in ga zelo radi izpeljali.

Ker omenjaš “nepravično razslojenot” sklepam, da v tvojem vrednostnem sistemu ipak obstaja tudi “pravična razslojenost”. To je dobro. To je zelo dobro. Ker ljudje pač nismo enaki, nismo enako leni, nismo enako zagnani, nismo enako sposobni, nismo enako talentirani in nimamo enakih aspiracij oz. nagnjenj k grmadenju materijalnih dobrin in penezof vobče. Eden ima doma super jebozovno in vobče zelo jebovoljno pupo in ništa. Drug pa iam doma ohlajeno siroto in bi fukal do onemogolsti, a jeboga! Tudi to je zato, ker nismo enaki, pa da ga jebaš! Enim nič ne pomeni tudi če imajo, knede!

Potemtakem moramo Slovenci najprej nehati luzersko srati o “enakosti”. Najbolje bi bilo, da zavoljo zdravljenja, besedo “enakost”, zlasti pa sintagmo “počutiti se enake” za nekaj stoletij fuknemo vun iz SSKJ. Besedo “razslojenost” pa čist ukinemo.

Ker neprištevnim in povrhu še stoletja travmatiziranim avtistom se nevarnega orožja, a bogami tudi orodja nea sme dajati v roke! Dobro?

Paralelno s tem moramo začeti lopove zapirati v pržune in jih seveda ne voliti na oblast.

Kajti, v normalnih deželah, nacijah, družbah, ko lopov ukrade dve meljardi nihče ne reče “ejgha ghun se je razslojil”, oziroma “Ejgha, ghun so enelbe sanirali, da ohka pomagajo gospodrcvu, pa bo tud ghun naš Bine deloucem dal šiht”.

Pač pa rečejo: “V pržun žnjim, ker je ukradel premoženje drugih” in “Sikter komunajzer klepto pizdeki, kakšna sanacija banke nek, pa vi nam preko aparthaidskih davko-paradavkov in državnih ponzijevskih shem kradete, da lahko date raznim svojim rdečim baronom, da se izživljajo z našimi penezi in nas celo podmizno v poslih zatolčejo z našimi penezi!”. In kar je najhuje, z našimi penezi betonirajo večno komunajzer oblast. In s tem betonirajo tudi naš suženjski položaj!

Shaman na forumu Financ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Shamanove umetniško mojstrske črtice, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, liberalne reforme ( PRO FREE Market) | Brez komentarjev »

27.april 1941, dan upora proti okupatorju je samo titoistični mit

Objavil pavel dne 27.04.2010

BUTALSKA SENCA

Kako že gre tisti štos, ko Butalci tolčejo srdito po svoji senci?

Mene to spominja, ko danes poslušam to množično nabijanje komunistov čez fašiste in naciste. Kako so se uprli in kako so jih premagali. Ja, premagali ste lastno senco. Tolkli ste lastno senco, vmes pa 95.000 kolateralnih žrtev. Brez vas ZLOČINSKI nacizem in fašizem ne bi crknila. Kakšna iluzija! Iluzija na iluzijo, socializem.

.

TOTALNO USTRAHOVANJE LJUDI

Podobno kot se danes Talibani borijo proti Američanom: mečejo v luft stotine svojih prebivalcev na ulicah. Pa nobenega Američana vmes, nobenega proameriškega Iračana ali Afganistanca. Sploh ne moremo govoriti več o kolateralnih žrtvah. Prej o zblojenih množičnih pomorih z edinim ciljem : TOTALNO USTRAHOVANJE LJUDI.

.

TITOISTIČNI MIT O UPORU in OF

Danes že vsak pismen osnovnošelec lahko ve, da se v Sloveniji aprila 1941 nihče ni uprl Nemcem in Italijanom, čeprav je ogromno ilegalnih skupin delovalo po Sloveniji. Ker so bili komandanti OF prav komunisti, le ti pa so bili v paktu s Hitlerjem, torej so ovirali osvobodilni boj. Prepovedali so ga. Hkrati pa so ga monopolizirali, saj so vsakemu, ki bi se boril proti okupatorju, zagrozili s smrtjo oz. izdajstvom.

.

RDEČI KOLABORANTJE

Šele ko je socialist Hitler izdal socialista Stalina in 22.julija 1941 napadel SZ v hrbet, so komunisti dobili iz Moskve  ukaz o začetku napada na naciste in fašiste. Šele takrat so kolaborantski rdeči hlapci Moskve začeli pokati po Sloveniji. Pa še to so pretežno pokali slovenske može in žene, dostikrat uradne slovenske orožnike, v glavnem pa nedolžne slovenske civile: človeka najprej proglasiš za sovražnika, izmeček in ga nato hladnokrvno ubiješ. Brez najmanjšega občutka krivde. Zelo enostavna psihopatska logika, ki jo normalen človek težko sprejme in človeško dojame.

.

Sodobno slovensko gospodarstvo je FAŠISTIČNO GOSPODARSTVO!

Ko se komunisti danes množično in brez najmanjšega občutka krivde ( kako značilna psihopatska poteza!) trkajo po prsih, da so se uprli nacional-socializmu (fašizmu), me spominjajo na Butalce, ki srdito tepejo s palico svojo senco. Poglejmo v medije kako danes prav komunajzerji srdito zagovarjajo (množično, monopolno enoumno in brez razumno – kar je spet značilnost fašistov) socializem z nacionalnim interesom – ki bi ga lahko mirno prevedli v slovenski nacional-socializem ( ob brutalnem suženjskem izkoriščanju “čefurjev” na gradbiščih). Da ne omenjam tujega diplomata, ki je pred 8 leti (Drnovšek – Ropova vlada) izjavil, da ima Slovenija v letu 2002 natančno tako ureditev gospodarstva kot Mussolinijeva Italija leta 1922.FAŠISTIČNO GOSPODARSTVO!

.

SODOBNA KOMUNISTIČNA IKONOGRAFIJA IN PRAZNOVERJE

Titova avenija, slovenski ministri s petokrako zvezdo v Dražgošah, odlikovanje šefa rdečega Gestapa itd. Ko hkrati ob naključnem odkrivanju množičnih grobov bevskajo, da “se ne obračajmo nazaj v zgodovino, temveč glejmo naprej”. A po drugi strani takrat, ko so spet v celoti na oblasti, takrat z vsem pompom in triumfom  ne zamudijo dneva, da se ne obračajo na svojo mitomansko, heroično, skonstruirano zgodovino skoraj na vsaki spominski slovesnosti, kjer izdatno nabijajo svoje mite, baročno ozaljšane s svojim potvarjanjem zgodovine.

.

KAKO NACISTIČNA JE BILA TITOVA JUGOSLAVIJA

Adrijan Panonski na svojem blogu zelo nazorno in inteligentno ponazori kaj se dogaja danes v Severni Koreji, ko je njihova unikatna socialistična ideja splet boljševizma in nacizma.

Podobno je bilo z Miloševičem ( o kako sem danes užival ob gledanju filma Za sovražnikovo črto, kjer Američani VOJAŠKO nabijejo v Bosni srbske nacistične boljševike). Nekaj podobnega je bilo z 2. Jugoslavijo: SFRJ, kjer je bilo polno elementov nacional-socializma. Jugoslovenskega nacionalizma, rasizma.

  • “..v bistvu je tudi rasizem internacionalistična doktrina, saj tako rasizem kot marksizem izvirata iz vulgarnega materializma 19. stoletja.
  • Materializem se rasizma ne more znebiti, saj ponuja zoološki pogled na človeka,
  • večkrat se obsedenost z raso samo nadane krinko anti-rasizma, ki smo mu priča danes na vsakem koraku.
  • Tudi evgenika ni neko presenečenje.
  • Socialistični egalitarizem, ki je bil prisoten tudi v nacional-socializmu, propagira enakost, ki pomeni proletarizacijo družbe (proletarijanizem je izraz, s katerim rad opišem nacional-socialistični egalitarizem).
  • Poudarja leistung, fizično moč in tehnično znanje ter vdanost režimu (državi).
  • Delavec je ideal države.
  • Socialistična evgenika je še kako pristona tudi v današnji liberalno-socialistični zahodni družbi. Že samo ugotovitev britanskih znanstvenikov, da se je število splavov na račun zarodkov z Downovim sindromom v zadnjih dvajsetih letih potrojilo, je zadosten dokaz
  • proletarski snobizem. Snobizem v pravem pomenu besede, to je sine nobilitate, brez plemenitosi. Socialistični proletarizem je bil poskus imitiranja plemenitosti in naprednosti, ki naj bi bila domena enega družbenega razreda.
  • Podobno retoriko najdemo pri nacional-socializmu, ki prav tako daje status izbranstva materialističnemu konstruktu, v tem primeru rasi.
  • Boljševizem je pretendiral na položaj superiornosti z državo proletarcev, nacizem pa z državo Arijcev.
  • Oba sta propadla.”
  • socialistične Jugoslavije, katere državna ideologija je bila kar blizu nemškemu nacional-socializmu – mnogo bolj kot sovjetska.
  • Imela je celo nekakšno lastno verzijo “kri in tla” (blut und boden) doktrine. Sovjetski človek je bil internacionalen (govoril je sicer rusko, a to je bilo tudi vse, kar ga je povezovalo z ruskim narodom),
  • medtem ko je bil jugoslovanski delavski človek južni Slovan. Jugoslovanstvo je imelo cilj dekonstruirati narodne identitete posameznih narodov znotraj Jugoslavije, tako kot so želeli nemški nacional-socialisti dekonstruirati svojo lastno narodnost.
  • Narod kot tak ni imel pomena, pomen je imela kri v smislu nekega starodavnega (južno)slovanskega izvora ali v nemškem primeru germanskega (oz. arijskega).
  • Pan-slavizem je oblika rasizma, le da v bolj romantični obliki; boril se je za “slovansko raso” in zavračal narodne identitete). Že Kraljevina Jugoslavija je promovirala jugoslovanstvo, ki je po letu 1945 samo dobilo bolj socialističen karakter, tako kot pan-germanizem z nacional socializmom.
  • Tako socialistična Jugoslavija kot nacistična Nemčija sta imeli podobno narodnoführer). mitologijo, kot temelj državi in režimu, na čelu katerega je bila močna patriarhalna osebnost, MARŠAL oz. FÜHRER.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Zgodovina, politika | 5 komentarjev »

Fidesz močno zmagal!

Objavil pavel dne 26.04.2010

Fidesz, liberalno desna stranka je na Madžarskem dobila 2/3 večino ( 253 sedežev). Zato bodo lahko spremenili ustavo in poenostavili zakone, oživili gospodarstvo. S tem pa posredno povečali podjetnost, odpiranje novih delovnih mest, konkurenčnost in boljše plače. Viktor Orban bo znova postal premier Madržarske po 8 letih socialistične vlade, ki je večinoma zavirala reforme Madžarske v bolj kapitalistično oz. v bolj podjetno in bolj pravno državo. Madžarska je zaostajala za Poljsko, Češko, Slovaško in celo za Baltskimi državami.

  • Fidesz je dobil 68%
  • Socialisti 15%
  • Skrajno desna stranka pa 12%.
Seveda naši, slovenski mediji namenoma temu dogodku posvečajo čim manjšo pozornost, raje napihujejo predsedniško zmago socialista Fischerja v Avstriji nasproti skrajni desničarki ali pa razkol v vladajoči Berlusconijevi stranki. Ves čas ne pozabljajo poudarjati, da je zmaga desnice konec sveta ( kot da bi Hitler ali Mussolini prišla na oblast!) oz. da zmagujejo konzervativci.

Konzervativci? Toda tako kot na Poljskem, kjer so na oblasti klasični liberalci, bomo kmalu tudi na Madžarskem videli številne LIBERALNE REFORME za razliko od socialističnih vlad, KJER SE UMIRA NA OBROKE V REVŠČINE IN V LAŽNIVIH UTOPIJAH. Kaj je bolj konzervativnega kot pa vztrajanje v socializmu, kjer razen utopij vse gnije in smrdi po bankrotu in dolgotrajni revščini.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Socialistična Federativna Republika EU, gospodarstvo oz. ekonomija, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika | Brez komentarjev »

Intervju Bogdana Žorža v SV, januar 2010

Objavil pavel dne 26.04.2010

KDO NAJ DELA INTERVJU

Prebral sem si tale intervju z Bogdanom Žoržom, ki je za laika čisto soliden, prav tako za nekoga, ki o Bogdanu Žoržu sliši prvič.

Meni pa ni dal kakšnih dobrih in oprijemljivih odgovorov ravno za to, ker avtor intervjuja očitno ni znal postaviti dobrih vprašanj ali pa se z intervjujancem ni znal zaplesti v konstruktiven prepir, ki bi bralcem, ki Žorža malce bolj poznajo, znal ponuditi še kaj več.

Šele v takih primerih vidim, kako zelo pomembno je, da intervjuja ne dela kar nekdo, temveč tisti, ki se s problematiko zelo dobro pozna, ima z njo težave, jo udejanja.

Pri intervjujih niso najboljši novinarji, ki obvladajo le formo intervjuja, premalo pa poznajo vsebino o kateri bo govor. Premalo poznajo nasprotnike, premalo poznajo praktično delo.

.

INFLACIJA PRAVIC, deflacija DOLŽNOSTI

“Pa tudi pretiravanja s »pravicami« spodbujajo razvajanje. Vsepovsod govorilo le o pravicah – nič pa o dolžnostih!”

.

RAZVAJENOST,

“Zdravljenje razvajenosti je zelo težko, predvsem zato, ker razvajenec ni pripravljen priznati svoje razvajenosti in išče zdravilo za svoje težave drugje – pravzaprav čaka, zahteva, da mu težave rešijo drugi. Kadar pa se razvajenec zave svoje razvajenosti, postane vse drugače – in lahko se posledic razvajenosti tudi reši. Glede preprečevanja pa: potrebno se je zavedati pogubnosti permisivne vzgoje, ki je omogočila tako velik razmah razvajenosti, potrebno je zavedanje odgovorne vloge vzgoje! Za zdravo vzgojo brez razvajanja je potrebno ob zdravih, trdnih vrednotah otroka vzgojiti tako, da si bo z lastnim naporom prizadeval reševati probleme, s katerimi se srečuje v življenju, da se bo pripravljen tudi odrekati in prevzemati soodgovornost za sožitje v svojem okolju.  “, pojasnjuje Žorž v intervjuju.

VIR Salezijanski vestnik

.

PS

Dodal bi še to kar bo zanimalo nove bralce mojega bloga: da sam spoznavam paralele v svojem proučevanju vzgoje in klasičnega liberalizma. Prav tako pa paralele, če ne celo identičnosti pri stranpoteh zgornjih dveh:

posledice razvajenost so ENAKA kot POSLEDICE socialistične ekonomije. Le da razvajenec nima idola oz. praznoverja, medtem, ko ima vernik socializma le tega hiper velikega.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bogdan Žorž, Dialog, Družina, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Najini otroci, Praktični del življenja, Slovenija, Vzgoja, dobro vzgojen otrok, inženirji družbe, modne družbene smernice, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, učenje, vzgoja samega sebe, zdravje | Brez komentarjev »

Otroci in psi

Objavil pavel dne 26.04.2010

230.000 psov v Sloveniji

Zadnjič sem zasledil podatek, da je v Sloveniji registriranih 230.000 psov. Ne verjamem, da je dosti več kot 1.000 psov neregistriranih, vsaj zaradi strogega nadzora zaradi stekline.

.

12.000 novorojenih otrok v Sloveniji

V Sloveniji pa se vsako leto rodi okrog 12.000 otrok. Recimo, da je otrok do 20. leta enako število kot psov. Kaj če bi šteli še mačke, hrčke in kanarčke, da ne naštevam še ostalih domačih živali.

.

PROBLEMATIČNI ODNOSI

To kar človeka dela človeškega ni odnos z živalijo, temveč kvaliteten odnos s človekom. Ni isti odnos s človekom kot odnos z živalijo, čeprav že po odnosu z enim od teh lahko hitro prepoznamo človeka. Meni pove ogromno, da je današnji človek nezmožen odnosa z otrokom, kaj šele z odraslim človekom. Zmožen pa je za silo odnosa z živaljo, ki je lahko občasno tlačan ali celo suženj. Včasih celo spolni suženj kot v aferi “elitni dildo”

.

5.000 SPLAVOV letno v Sloveniji

Še en podatek: v Sloveniji je vsako leto pobitih okrog 5.000 nerojenih otrok. Kljub napredku tehnologije je očitno splav še vedno glavno kontracepscijsko sredstvo Slovencev.

.

ETIČNA DEGENERIRANOST in MORALNI RELATIVIZEM

5.000 pobojev otrok letno v Sloveniji in okrog 3 miljone v razširjeni EU sta samo vrh ledene gore, ki se ji reče moralni relativizem in etična degeneriranost družbe.

Sprijaznil sem si že, da bomo Slovenci v naslednjih 20 ali 30 letih izgubili vpliv nad svojim teritorijem oz. da bomo kmalu po tem tudi izumrli kot narod. Podobno se bo zgodilo tudi večini evropskih narodov, saj je natalitetno razmerje samo 1,1 do 1,4. Za normalno preživetje družbe pa je nujno 2,2. Čez 20 let nas bo samo še miljon Slovencev in to večina starejših od 60 let.

Vprašanje je samo še kako se bo ta proces v naslednjih 10 letih nadaljeval: ali z vojno ( in takojšnji poraz in smrt) ali na mehek način ( kar pomeni, da bomo morda imeli še kakšne minimalne pravice in penzije): to je naseljevanje tujcev iz Afrike, Bližnjega vzhoda ali iz Azije.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Družina, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Zdravstvo, inženirji družbe, modne družbene smernice, mediji, novinarji, politika, šolstvo | 3 komentarjev »

90-letnica klasičnega liberalca dr. Ljuba Sirca

Objavil pavel dne 26.04.2010

19. aprila 2010 je 90-letnico praznoval gospod dr. Ljubo Sirc.

ZGODOVINA

Izhaja iz znane kranjske liberalne družine, ki je v začetku 20. stl. zaradi svoje podjetnosti skupaj s še par družinami postavila mesto Kranj na vrh lestvice razvistosti in blagostanja. Kranj se je takrat razvijal v najmočnejše mesto v Sloveniji kot tudi v kraljevini Jugoslaviji. V Kranj so prihajali češki podjetniki s svojimi novci in odpirali, gradili nove tovarne, kjer je dobivalo delo na stotine revnih ljudi iz okolice Kranja.

Ljubo Sirc se je na začetku vojne priključil OF, ker je verjel, da se Slovenci fašizmu in nacizmu upiramo iskreno. Priključil se je v okviru skupine liberalcev z imenom Stara pravda, kjer je bil najbolj markantna osebnost dr. Črtomir Nagode.

Kmalu so bili liberalci izdani Gestapu, večino raziskovanj pa kaže na to, da so jih Gestapu izdali slovenski komunisti. Tiste liberalce, ki so se v gozdu borili proti fašistom in nacistom pa so po zlomu fašizma komunisti pobili v Grčaricah kot “plavo gardo”.

Ljubo Sirc je pobegnil v Švico, kasneje pa se je v Dalmaciji pridružil partizanom.

Po vojni so ga komunisti aretirali in obsodili na smrt, številne Liberalce pa so tudi usmrtili ( Črtomir Nagode, Boris Furlan).

ZA PODJETNIŠTVO IN PROSTI TRG in PROTI SOCIALIZMU

Ljubo Sirc je večino življenja posvetil ekonomiji in je predvsem raziskoval komunistična gospodarstva. Bil je KLASIČNI LIBERALEC in velik kritik SOCIALIZMA. Dokazoval je uspešnost liberalnega kapitalizma nasproti socialistični ekonomiji. Podobno kot je v avstrijski šoli liberalec Hayek bil teoretično bitko s socialistom Keynesom, ko mu je dokazoval, da socialistična ekonomija nima možnosti preživetja zaradi notranjih nesmislov in nerazvojnosti.

Le da je Sirc to dokazoval s praktičnimi primeri. Lep primer je bila titoistična Jugoslavija, ki je imela neizmerno boljši standard ravno zaradi tega, ker je Tito v svoj socializem vepljal več tržne ekonomije kot pa sovjetski blok, ki jo je grobo zatiral. Dokazoval je, da je v primeru blagostanja delavcev socializem nasproti kapitalizmu MANJVREDEN SISTEM, neuspešen sistem ravno zaradi tega, ker je socializem odpravil podjetništvo in podjetnike.

Ljubo Sirc je vzgojil številne liberalne ekonomiste od Čubajsa, Gajdarja v Rusiji do Bernarda Brščiča. Mateja Kovača in Rada Pezdirja v Sloveniji.

DISIDENT

Ljubo Sirc je svojo zvestobo klasičnemu liberalizmu in predvsem logiki dejstev in smisla plačal z izgnanstvom. Ljubo Sirc ni bil upornik brez razloga kar je moderno pri pubertetnikih. Niti upornik proti avtoriteti kar je normalno za odraščajočo mladino in za neodrasle hipuzeljne. Ljubo Sirc tudi ni bil upornik zaradi svojih utopičnih idealov zaradi česar so v zaporih na koncu 19. stl. sedeli socialisti, ter na začetku 20. stl. marsikateri komunist. Na strani Ljuba Sirca so bila dejstva, je bil delujoč sistem, sistem rezultatov in blagostanja, sistem logike.

KLASIČNI LIBERALEC

“Klasični liberalizem skuša upravičiti obstoj države na podlagi negativne svobode oziroma varovanja na njej temelječih negativnih pravic. Glavna naloga države je

  1. zagotavljanje varnosti lastninskih pravic,
  2. svobode sklepanja pogodb in
  3. neodvisnega sodstva.
Vprašanje, ali naj država deluje oziroma se vmešava ali naj tega ne počne, je napačno. Termin laissez-faire je zavajajoč opis načel, na katerih temelji klasični liberalizem, primernejša bi bila sintagma svoboda pod zakonom. Tržno gospodarstvo ne deluje v institucionalni praznini, zato razumevanje institucionalnih pogojev za dobro delovanje tržnega mehanizma ustvarja prostor za specifično vlogo države.” piše Brščič v Financah.

PRAVNA DRŽAVA je TEMELJ KAPITALIZMA in KLASIČNEGA LIBERALIZMA

“Za Sirca je najpomembnejša pravna država, pri čemer nasprotuje pozitivističnemu razumevanju, ki je značilno za slovensko pravoznanstvo. To pravno državo namesto kot vladavino zakonov tolmači kot vladavino pravnikov. Miselni domet razumevanja pravne države pri nas je namreč omejen le na njeno proceduralno pojavnost, substantivna raven, za Sirca odločilna, pa je pahnjena na področje metafizičnega, zunajpravnega, onstran analize resnega pravoznanstva. Pravni pozitivizem, utemeljen na nekognitivistični etiki, umeščanju pravičnosti na področje subjektivnega in metafizičnega ter ostri ločitvi med pravom in prav oziroma legalnostjo in legitimnostjo, je v zadnjih dveh desetletjih pripomogel k institucionalnemu razkroju slovenske države.” , razlaga Brščič v Financah pogled Sirca na pravno državo.

MORALNI RELATIVIZEM NIMA NIČ SKUPNEGA S KLASIČNIM LIBERALIZMOM, ima pa mnogo skupnega z lažnimi liberalci

“Sirčeva filozofija se ogne pastem moralnega relativizma, ki mu je izpostavljen lažni liberalizem, izhajajoč iz protagorejske opredelitve, da je človek merilo. Zaveda se pomena morale, tradicije, kulture, ki so utelešeni v družinah, lokalnih skupnostih in religiji. Družba ne more delovati kot nepopisan list, le na podlagi tržnih odnosov. Nujne so institucije civilne družbe, ki so onstran ponudbe in povpraševanja. Svoboda, prikrajšana za urejenosti civilne družbe, se namreč hitro sprevrže v anarhijo.” piše Brščič o moralnem relativizmu, ki je našo slovensko družbo danes pripeljal do točke, ko se strinjamo, da ni nobenih vrednot več.

V SLOVENIJI NIMAMO LIBERALCEV, je pa polno moralno sprevrženih prebarvancev, ki so v resnici socialisti

“Žal opisane Sirčeve klasično liberalne družbene filozofije na slovenskem ni posvojila nobena politična skupina. Namesto pravega liberalizma smo dobili vulgoliberalizem, pojavno obliko lažnega liberalizma. Ta je zaznamovan z metodo vladanja KK, klientelizmom in korupcijo, nedelovanjem pravne države ter moralnim relativizmom, ozaljšanim s fasado politične korektnosti do obrobnih družbenih skupin. Vulgoliberalizem je na Slovenskem zagrešil svobodomor. Prvi korak k normalizaciji slovenskega političnega prostora je povezan s pojmovnim očiščenjem in poimenovanjem stvari, kar so. In pravi liberalizem, če beremo Ljuba Sirca, ni socializem. Misel Ljuba Sirca je svobodoljubom zgled in vodilo za nastanek pravega slovenskega liberalizma.”, dokonča Brščič z izvrstno potezo šah-mat predstavitev dr. Ljuba Sirca slovenskim državljanom, ki so v večini še vedno socialisti raznih barv.

vir1: Čestitka Sircu za 90. rojstni dan s strani Bernarda Brščiča v Financah

vir2: Radijski intervju

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Družina, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Matej Kovač, Religija, Rusija, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zgodovina, dr. Ljubo Sirc, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mag. Bernard Brščič, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, pretirano prilagojen otrok, stranka LIBERALCI | 1 komentar »

Trije nepodkupljivi psi

Objavil pavel dne 26.04.2010

Vse se za socialistično elito lepo vrti že 70 let. Po medvojnih in povojnih množičnih pokolih in mega ropu premoženja generacij Slovencev so postali oblast.

Množično indoktrinirajo ljudi, tiste redke razmišljujoče pa podkupijo.

Februarja 2010 pa je nastala ZOPRNA napaka v sistemu.

Sistem razsut!

In to zaradi treh nepodkupljivih psov.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Humor, politika | 1 komentar »