PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Prešernove nagrade 2010

Objavil pavel, dne 22.02.2010

Vse tole sem spremljal dokaj opazovalsko in nepoznavalsko. Nisem kulturnik, nisem umetnik. Sem le občasni konzument tako umetnosti kot visoke kulture. Glede na to, da sem na nekem ARSu zasledil “partizanščino” Komelja, sem si prvi trenutek po izsrelitvi imen mislil, da je to spet ena od zelo ozko političnih odločitev vladajoče koalicije. Kot da Titova cesta in zmerjanje z drugorazrednostjo ni dovolj žaljenja normalnih, demokratičnih državljanov. Kaj revolucionarnim posiljevalcem, morilcem in roparjem še kar ni dovolj? Vredno je prebrati odzive, komentarje na spodnje dva bloga, ki povedo, da niso bili revolucionarji samo leta 1940, ampak jih je tudi danes polno. Danes je polno ljudi, ki se nočejo s svojim delom in znanjem preživeti, temveč še vedno rabijo ropanje in ubijanje tistih, ki imajo in tistih, ki ne peljejo tako naivno njihovim lažem, utopijam in manipulacijam.

Skratka ta dva bloga priporočam, sta napisal supersko to, kar jaz ne znam dobro ubeesediti od kulture in umetnosti .

Jože Dežman, zgodovinar, Miklavž in Pust

Peter Štrovs, slikar, blog Prešernove nagrade 2010

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.