PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Olimpijske igre Vancouver, Kanada, 2010

Objavil pavel, dne 22.02.2010

Sicer sem vedno manj gledalec športa in vedno bolj akter športa, seveda rekreativnega. Kajti pri vrhunksem športu me motijo zlorabe z dopingom in napori, ki so že daleč od zdrave pameti. Vrhunski športniki umirajo mladi, pa tudi vse življenje imajo šttevilne hude okvare telesa in iztrošenost.

A vseeno: tako kot večina Slovencev se veselim zmag in žalostim nad slabšimi dosežki. Zelo so me razočarali skakalci in pa alpski smučarji na smuku in super G.

Prijetno pa so me presenetili biatlonci, biatlonke in Tina Maze.

Te igre si bom zapomnil po zelo slabi skrbi za varnost. Ne morem verjeti, da sankalna proga na izteku hudih zavojev ni bila zaščitena z mrežami in da je tekmovalec Gruzije zletel iz ovinka in se zabil s hitrostjo 140km/h v jekleno traverzo. Seveda je umrl  in seveda se organizatorji ter fevdalistični MOK ne počutijo prav nič krive in prav nič odgovorne.

Da je še hujše, se je to zgodilo še naši pšampionki Petri Majdič, ki je prišla po 3 olimpijske zlate medalje. Kako sem spremljal njeno tragedijo? Najprej je bila čista groza, da lahko  2m od tirnic izteka ovinka leži 3 m globok graben, nezavarovan, brez mreže, brez ograje.

Potem sem jo gledal v kvalifikacijah, kjer je prišla notri. Vmes so govorili samo o udarcu in da slikanje z X-rays ni nič pokazalo na zlome. Zato nisem prav preveč nasedal patetičnim novinarjem, ki so napenjali. Jezen sem bil še na zdravnika Turela – pulmologa! iz OKS, ki je napačno ocenil zdravstveno stanje – a o globini zdravniške napake ne morem ocenjevati, ker nimam znanja iz te stroke. Čudi me samo to, da najprej 4 zlomov reber niso videli, potem pa so jih.

Kasneje sem zasledil, da je bila bronasta in da so kasnejše slike pokazale na zlom vsaj 4 reber in pnevmotoraks. Vsak, ki je imel kdaj zlomljeno vsaj eno rebro, ve da od bolečin ne more niti mrdniti, kaj šele hoditi, kaj šele da bi premagal fantastično pripravljene konkurente.

Takrat sem se začel spraševati, kaj je bilo Petri, da je šla toliko v velik riziko, ki je bil smrtno nevaren. Odmislil sem drugo plat: medijsko prenapihnjeno, senzacionalistično, jokavo in ponosno nabijanje uspeha, da ne govorim o pocukranosti in patetičnost slabih MEDIJEV. Politiki so kar tekmovali, kdo bo lahko dodal sebe izvrstni Petri, ki je Slovencev na poti v gospodarski kolaps Slovenije dala vizionarsko in teološko sporočilo: ” Če je meni uspelo, bo tudi vsakemu Slovencu!”.

Petra združuje Slovence. Mar ni čudno? Čemu le navdušuje tudi socialiste, ne samo liberalne in desničarske osebe, ki živijo od dela?

Punca večino življenja gara, trpi, dela, se uči. Napreduje. Več kot 50% njenih zaslužkov in nagrad gre v državni proračun, za mafijske lobije in za parazitske “neuspešneže in bleferje” Hkrati pa ni samovšečna in narcisoidna, ne rine v medije. Punca je s svojim trdim delom in s svojimi zmagovitimi rezultati povezala vse Slovence različnih političnih preferenc. Kako čudno. Pa saj je Petra čista kapitalistka. Ima voljo, telo (kapital) in tekaško znanje s številnimi izkušnjami. Ta kapital vlaga na svetovni trg, se trži in s tem pobira dobičke, plačuje astronomske davke luzerjem. Danes je tudi šport postal gospodarska panoga in na svetovnem trgu zmagujejo najboljši. Ne tako kot v Sloveniji, ko ti očka ali stric zrihta, da prideš v nogometno moštvo ali da igraš točno določeno rokometno tekmo ali da prideš v košarskarsko državno reprezentanco. Ne, tu je vse odvisno od dela, pameti, znanja in volje. Čisti podjetnik je naša Petra. Zakaj torej ne moremo uvesti v Sloveniji, da bi imeli vsi delavci enake pogoje, da bi tekmovali na svetovnem trgu? Zakaj je toliko administrativnih preprek, toliko lobijev, ki si fevdalizirajo rezultate dela brezpravnih tlačanov s pljenjenjem asronomskih davkov nam, delavcem? Zakaj sindikalisti tudi pri Petri ne govorijo, da “je v službi kapitala in ne človeka”? Da ” nima socialnega čuta” in ostale neumne izjave, ki se kar množijo iz ust retardiranih slovenskih sindikalnih vodij. Kajti drugod po zahodu so tudi sindikalisti dosti bolj v pomoč delavstvu in imajo več znanja ekonomije in predvsem več pameti kot naši provincialni retardoti.

Šele danes mi je žena v avtu na poti v službo govorila, da je bila v še težjem položaju Tina Maze. Za razliko od Petre, je Tina individualistka, na svoji pogodbi, ni dobila denarja ne od SZS in ne od OKS. Če Tini ne bi uspela prva srebrna medalja v super G ( navijam še za zlato v veleslalomu in še za bronasto v slalomu), bi poslovno pogorela. Tina je prava podjetnica na svobodnem trgu, popolnoma odvisna od svojega znanja in dela. Od svojih dobrih rezultatov, kajti njej šele dober rezultat prinese obstoj, slabi rezultati pa jo pokopljejo na Zavod za zaposlovanje, saj je smučarska zveza Slovenije tipična uravnilovsko – birokratsko ( preveč funkcionarjev, politikov in birokratov na koritu)  usmerjena socialistična institucija (odtod njen zaton), ki enako plačuje povprečkote kot tiste z vrhunskimi razultati, ki pa jim seveda MNOGO MNOGO več pobere od nagrad, hkrati pa jim še vsiljuje povprečne in podpovprečne kadre: od trenerjev do fizioterapevtov in serviserjev. Tina je imela hkrati tudi slabe sezone za sabo, slabe in nestabilne rezultate, medtem, ko je bila Petra že kar en velik stroj zmag v zadnjih 2 letih.

Vesel sem Petrinih zmag in privoščim ji bogastvo. Upam, da si poišče dobre odvetnike in iztoži od neodgovornih organizatorjev kakšen miljon ali 3 miljone kandaskih dolarjev. Hkrati pa sem se ob gledanju Petre tudi že sam spraševal o vidikih njene ženskosti. Prvič sem videl njeno bolj ko ne kobiljasto telo v večerni obleki na eni od podelitev. Saj kot ženska ni švoh, a vseeno, meni deluje res pomožačeno. O tem vidiku in o “paljenju množic Slovencev  na falično in trpečo mamico” veliko razkrije Roman Vodeb. Skratka opazoval sem dva vidika:

  1. meni osebno vprašljiva nežnost in feminilnost Petre ( glej blog Vodeba: PETER Majdič)
  2. paljenje slovenskih množic na Big mamo, falično mamo, ukazovalno cankarjansko mamo, socialistično možačo, udarnico v rudniku premoga, Prežihovo Meto, ki vleče celo družino sama na klancu gor ( isto glej blog Vodeba: PETER  Majdič) s tem, da bi jaz še to dodal: današnje ženske srednjih let znajo pljuvati po sodobnih moških “maminih sinčkih” ( pri čemer jim jaz dam zelo prav, s to razliko, da te ženske ne znajo sebe videti tako ostro, kaj šele, da bi znale zrajcati normalnega moškega: celo več, one so obsojene na zaljubljanje v mamine sinčke. One so nesposobne dobiti in obdržati normalnega moškega.), ne znajo pa videti kakšno zlo je nanje prinesla vzgoje njihovih očetov in mam ( obstaja kvalitetna knjiga: Strupeni starši). V dvojici, paru (seksualnemu dipolu) ni nikoli samo en krivec, vedno oba. Ni samo oče kriv, tudi mama. Ni samo mama kriva, tudi oče. posledice zblojenega seksualizma staršev ne nosijo samo sinovi, temveč tudi hčere. Enako patetitčne posledice, enako škodljive.  Dvojica oče-mama pošiljate zblojene seksulna sporočila tako sinu kot hčeri. Spolnost je v paru, ne moremo reči, da je del para idealen, drugi del para pa idealno zavožen, kot to delajo sodobne ženske in sodobne feminstke. Če bi kemično gledali na molekulo iz dveh različno nabitih atomov, bi videli, da je na zunaj nevtralna, navznoter pa dva nasprotno nabita delca. Če je torej en spol bolj nabit v plus, bo tudi dugi spol bolj nabit v minus ( plus in minus tu ne igrata vrednostne sodbe, temveč samo moško ali žensko energijo). Če pa je en spol izgubil svojo polariteto oz. jo je celo spremenil, potem se je to avtomatično zgodilo tudi drugemu spolu. Torej, če smo moški danes bolj poženščeni, so ženske bolj pomožačene. Vsak pa sam definira stopnjo svoje deformacije s tem, ko javno pokaže svojega partnerja, partnerico – torej v kakšno osebo si se zaljubil, kaj te podzavestno neznansko močno privlači.
Lahko se samo vprašamo, kdo je odgovoren, da smo moški vedno manj moški in da so ženske vedno manj ženske. Seksualni inženirng družbe , ENAKOST SPOLOV (kamor spada tudi nov, nedavno v parlamentu potrjen Družinski zakonik v Sloveniji, ki so ga speljale pretežno feministke in gayevsko-lezbični lobi, morda s sprego sodomije), ki ga izvajajo številni lobiji za svoje socialne in oblastne interese.

Lahko pa vidimo tudi vplive – ali pa teorije zarot v smislu ekologa Antona Komata, ki govori o kemijskem uničenju moškosti.

  • Share/Bookmark

En odgovor v “Olimpijske igre Vancouver, Kanada, 2010”

  1. marš na drini marš na drini pravi:

    “Pa saj je Petra čista kapitalistka.”

    seveda je. s tem, da pa je tudi zaposlena v športni enoti slovenske vojske.

    “Lahko se samo vprašamo, kdo je odgovoren, da smo moški vedno manj moški in da so ženske vedno manj ženske.”

    temu se pa reče socialno-kulturni razvoj. tudi črnci, recimo, nimajo več iste družbene vloge, kot so jo recimo imeli pred 150 leti, ko so bili pač sužnji.

    z drugimi besedami se pa temu reče liberalizem.

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.