PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Dr. Perko nadaljuje Rugljevo pot v Kamniku

Objavil pavel, dne 14.02.2010

Danes sem v Sobotni prilogi Dela prebral intervju POMOČ PADLIM PRI IZPITU IZ UMETNOSTI ŽIVLJENJA, intervju z dr. Perkom, ki ga je dr. Rugelj (2 leti pokojni) pooblastil, da pelje naprej socialno-andragoško metodo s katero popravljajo ljudem, ki so izgubili sposobnost učinkovitega spoprijemanja z življenjem, z umetnostjo življenja, njihovo zavoženo življenje.

Perko ugotavlja, da je v Sloveniji 200.000 alkoholikov, ogromno narkomanov, več kot 200.000 zasvojencev z drugimi keničnimi in nekemičnimi zasvojenosti. Skoraj vsak od nas ima vsaj milo nevrozo, če ne hujšo. Tu so še fobije, anskioznosti, osebni porazi v študiju, na delovnem mestu , v partnerskem odnosu in na mestu vzgojitelja svojih otrok. Raste pa % BORDERLINE osebnosti ( mejne motnje osebnosti). Osebnostna motnja je težko ( če sploh je!!!) ozdravljiva. Ti ljudje vidijo vzrok svojih težav VEDNO SAMO V DRUGIH. Na določenih področjih lahko zadovoljivo funkcionirajo oz. so celo zelo uspešni, na določenih  področjih ( večina področij povezanih z ljudmi, intimnostjo, prijateljstvom) pa so totalne nule oz. celostno ne zmorejo dobro živeti zaradi stalnih konfliktov, čustvene nestabilnosti in težav na področju učenja iz lastnih napak.

Izreden intervju, najbolj vreden prispevek nasploh v Delu.

Fino se mi zdi, da Perko dodaja stvari Rugljevi metodi. Dodal je “Kasarno”, kjer nekdanji oficirji vodijo zgubljeno mladino, ki bi drugače še kar bluzila pri starših in na faksu. Ampak zgolj tiste osebe, ki sami sebi priznajo, da so FALIRANCI. Da so v oblasti nesmisla in nepotrebnega trpljenja. Da blefirajo, čeprav so že dolgo konji s plašnicami strahov, neuspehov, anskioznosti in vidijo, da so ti fiksni tiri “road to nowhere”, v nesmiselno umiranje na obroke, v vedno globjo bedo.

Zdrav človek se zna spopadati z vsak dan novimi problemi.

V tej terpavetski skupnosti pa je najbolj pomembna disciplina, zato je nujno avtoritarno vodenje terapevta. Disciplina dneva. Rutina opravljanja dela. Ukaželjnost in učenje. Biblioterapija (branje knjig po spisku terapevta). Tek, vsakdanji. Pohodi. Pisanje refleksij. Samoanaliza. Skupinska psihoterapija in osebna psihoterapija.

Rugelj je napisal par debelih knjig z rdečo nitjo njegove smeri PREVZGOJE zafuranega človeka, socialne andragogike, kjer ne manjka primerov dela in pa popisa oviranja s strani “uradne stroke”, “elite” in večine javnosti. Rugelj se je vse življenje upiral BLEFERJEM. Zato je bil bleferski eliti in bleferski večini tlačanov ves čas trn v peti, ker je znal enostavno razkrinkavati njihovo mimikrijo. Rugljeva metoda vsebuje psihoterapijo, a hkrati je veliko več, ker zahteva od varovanca, klienta, pacienta MOČNO ANGAŽIRANOST v smeri LASTNEGA SPREMINJANJA NA BOLJE. Je način življenja, kajti tukaj tepravet nima samo enourne seanse, ampak ima isti način življenja kot klienti, njim MORA BITI VZOR vsak dan. Vzor kako se spoprijema z vsakodnevnimi problemi in z vsakodnevnimi vajami VOLJE.

Rugljevi učenci so poleg dr. Perka tudi dr. Jože Dežman (zgodovinar), Branko Gradišnik (pisatelj), dr. Sanja Rozman ( zdravnica in psihoterapevtka) in deloma tudi Roman Vodeb. Novinarka Urša Krišelj je pred parimi leti izdala popis svojega dela na sebi pri dr. Ruglju. Vredno branja. Rugelj je, čeprav vojak socializma, kmalu spoznal, da le ta vodi v prezaščitniško, LUZERSKO kulturo bleferjem, falirancev, revčkev. Poudarja, da so očetje izgubili svoje očetovstvo, moški svojo zdravo možatost. Mame iščejo partnerja v svojih otrokih, sinovih. Hkrati pa ženske postajajo v socializmu MOŽAČE, neženstvene, feministične managerke.

Šolstvo in zdravstvo je poženščeno. Sistem je zafuran. Zapiti in zadebeljeni šolniki, neodgovorni zdravniki itd.

  • Share/Bookmark

4 odgovorov v “Dr. Perko nadaljuje Rugljevo pot v Kamniku”

  1. Alter pravi:

    Pa dajmo alizirati še Ruglja.

    Rugljev ključ do uspeha, je bil – selekcija. Pri psihologiji je tako, da je precej lahko človeka analizirati in postaviti diagnozo in oceniti njegove lastnosti.

    Bistveno večji problem pa je pomoč, zdravljenje in reševanje problemov. Ruglej je po nekaj začetnih seansah lahko zelo dobro ocenil, kateri pacient bo primeren za njegovo edino zveličavno terapijo.

    Tisto, kar pa je sramota za psihologijo, psihiatrijo in psihoterapijo, je pa to, da zaničuje in žali vse, ki ne ustrezajo profilu, ki ga on zahteva. Torej, če imaš to smolo, da nisi tak profil, kjer bi njegove metode dale želene rezultate, si luzer, nevreden, da živiš.

    Slovenci imamo veliko problemov – samo vprašanje je, če točno takih, kot jih opisujejo Rugljevci. Oziroma, je vprašanje, če je tisto, kar je za Rugljevca problematično, res problematično ali je zgolj drugačno, pa imajo drugi težave s sprejemanjem tega?

    Razlogi za tako stanje, kot tudi metode pomoči v zvezi s tem, niso taki, kot jih uporabljajo Rugljevci – če jih sploh uporabljajo.

    Problem se začne že v otroštvu. Začne se že s pretiranim kritiziranjem otrok s strani staršev in s pomanjkanjem pohval. Otroci to privzamejo in nadaljujejo v odrasli dobi. Od tod tudi toliko foušarije in nestrpnosti do drugih (pa ne mislim s tem levici všečnih manjšin).

    Od tod potem tudi relativno nizka samopodoba in različni manjvrednostni kompleksi, ki se kažejo tudi v pretirani zahtevi po potrjevanju itd. Zato pa potem marsikdo tudi odleti – s tem pa zapade v alkoholizem, zadrogiranost itd…

    Pri mnogih zdravljenih zasvojencih, se opazi, da so eno zasvojenost zamenjali z drugo. V primeru alkoholizma je to običajno psihično manj škodljiva, ker ne rešijo osnovnega problema. Pri Ruglju je to zasvojenost s tekom – on zagovarja tek kot nekaj, kar te bo odvračalo od alkoholizma – vsak dan preteči toliko in toliko. To je ena zasvojenost, ki je nadomestila drugo.

    Podobno je pri kadilcih – običajno se zredijo, ali pa začnejo piti ogromne količine kave. Zdravljeni alkoholiki pa običajno prešaltajo na cigarete in kavo.

  2. nevenka nevenka pravi:

    Točno to sem pred kratkim razložila Dežmanu, ki se hvali kot Rugljev ozdravljeni pacient.

    Rugelj je poznal odvisniško naravo in je res samo zamenjeval bolj škodljive odvisnosti z manj škodljivimi. No, odvisnosti je veliko, ena je tudi karierizem, ali pa razne oblike fanatizma (poleg tekanja, planinarjenja, pisarjenja) itd.

  3. Alter pravi:

    Nevenka, ti pa zlorabljaš ta dejstva, da napadaš nekoga, ki ne deli tvojega političnega prepričanja.

    Tek lahko povzroči zasvojenost, kajti telo s tem proizvaja določene hormone. To pa ne moremo trditi za planinarjenje, pisarjenje in ukvarjanje s svojim delom.

    Dežman je bil profil, ki je temu ustrezal, to pa ne pomeni, da je zaradi tega boljši ali slabši ozdravljeni alkoholik kot drugi, ki so to dosegli s pomočjo kakšnega drugega terapevta.

  4. nevenka nevenka pravi:

    Nič ga nisem s to temo politčno napadla, samo razložila sem mu metodlogijo. Ko je ravno s takim veseljem to razkrival kot ne vem kakšno zmago.

    Odvisniške narave se namreč ne da kar tako premagati,če sploh. Daj, saj praviš da si si psiholog alter, loči fizično zasvojenost od odvisniškega značaja, ki ima potrebo po odvisnosti.

    Od tem pa na žalost kar veliko vem, čeprav bi raje videla, da ne bi.

    Poznam pač nekaj Ruglovih pacientov in nekaj Jakopičevih.

    Zasvojenost z internetom ne povzroča nobenih hormonskih sprememb,(to je smo primer) torej je cel kup dejavnosti od katerih je človek lahko odvisen (ne gre nujno za fizične odvisnosti). Saj sem ti razložila, pa seveda nisi prebral.

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.