PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Zoofilija in Bestialisti

Objavil pavel, dne 13.02.2010

No, pa se je Roman Vodeb spravil komentirati primer Bulmastifov na psiho-analitičen način. Od kar se je pred dvema dnevoma prebila 10 dnevna “severno-korejska medijska blokada in cenzura” si dejansko vsi vse upajo, ker je DOVOLJENO, ker so fevdalci raji PERMISIVNO dovolili. Prej pa jajčkoti niso imeli jajc. Danes kar dežujejo blogi in časopisni blogi pisunov po naročilu, pisunov na ukaz fevdalnega gospoda.

Roman v svojem blogu zelo dobro analizira, zakaj se nekati ljudje spravijo imeti hišnega ljubljenčka. Temu reče zoofilija. V osnovi zato, ker “rabijo prijatelja”, “prijatelja, ki ne zapusti”, “prijatelja, ki me posluša”, ” prijatelja, ki mi vrača čustva”, ” prijatelja, ki me ne izda”. Skratka, ker niso socialno dobro opremljeni, ker nimajo v človeški družbi prijateljev, partnerjev – se zatekajo v supermarket potrošniško po žival, ki jim bo partnerja nadomestila.

Roman ne ločuje zaljubljenosti v psa, ne ljubezni do psa, ne prijateljstva do psa, niti seksa s psom ( sodomijo). Ne strinjam se s tem, da kazensko odgovornost za sodomijo Roman obsodi kot moraliziranje in politično pristranost.

Ko pojasnjuje, da elite niso bolj izpostavljene k seksualnim deviacijam sem skeptičen. Res je, elitnik si lahko plača kakršnikoli seks, tudi deviantnega, takega, ki je sodno preganjan v civiliziranih državah. Po drugi strani pa Roman pozablja, da so v elite prišli dostikrat ljudje, ki so izgubili oz. zapravili svoje življenje za to, da so na vrh prišli. Zatorej so samega sebe in svojo normalnost dostikrat žrtvovali ali pritajili, zatajili. Sedaj, ko pa imajo moč in denar pa si dajo duška. Kako naj bi torej pojasnil večjo perverznost pri Japoncih ali Nemcih kot to, da so z pretiranim grebenjem, delom, zatajevanjem zadušili svojo normalnost, tudi normalnost uživanja.

Roman pojmuje pod Bestialiste ljudi, ki nimajo čustvene veze z živaljo, ki živali ne spoštujejo, ampak jo vzamejo samo za objekt spolne naslade oz. ki jo ubijajo ali mučijo za to, da dosežejo užitek.

Zanimivo je, da Roman, gospo Baričevič predstavi zgolj kot žrtev. V startu kot otrok je ga. Baričević definitivno bila žrtev. Ni bila sama kriva, da se je rodila moški v telesu ženske. Prav tako za proces vzgojiteljev, ki so jo vzgajali ni bila kriva.

Težko danes trdno trdimo kaj se je dogajalo za garažnimi vrati s 3 psmi in gospo Baričevič – a danes so dejstva javno objavljena v časopisih: psi so imeli hude poškodbe anusov, debelega in celo tenkega črevesa. Nove poškodbe in veliko brazgotin starih poškodb. Torej je v tem primeru kazniva Zoofilija preskočila v kaznivo mučenje živali ( Bestializem).

Kakor je Roman dobronameren, pošten in iskren sleditelj psihoanalize vseh družbenih pojavov s pomočjo Freuda, pa so njegovi stiki z politiko, oz mnenja o politiki -precej osnovnošolska oz. na ravni pionirčka, morda redkobradega ZSMSjevca.

Meni osebno te perverzije Beričevića sploh niso zanimive, za te perverzije prvič slišim in zato sem jih zaradi aktualnosti tudi prebral z razumom na Romanovemu blogu. Mene predvsem zanimajo vplivi Beričeviča na elito in obratno. Mene zanima kako deluje ta mafijska država v državi. To mora biti glavno vodilo. Kako lahko nekdo spremeni “sodbo, ki ne zadrži pritožbe” v “popolnoma obratno dejanje” ( kajti protisodbe sploh bilo ni) oz. je bila na začetku neka sodba, kjer je sodeloval brat ministra Zalarja (LDS), ki je omogčil, da je kinolog Rotner ( stric ministrice Kresal (LDS)) lahko spisal pozitivno mnenje za vrnitev psov?

Pa še moje izkustvo:

Imel sem psa, ko sem bil okrog 20 let star. S svojim denarjem sem šel v nakup čistokrvnega psa. Dobil sem samo še psičko, s popustom. Malo mi je bilo nerodno, da je psička, ker sem želel imeti psa. Takrat sem si želel imeti psa zaradi prijateljstva. Določen čas mladosti sem imel s prijateljstvi oz. z iskanjem prijateljstev in krepitvijo prijateljstev kar velike težave. V psu sem takrat videl odrešitev. Hkrati pa sem si želel dokazati, da sem sposoben še za koga drugega odgovornost skrbeti, ne samo zase. Kajti zavedal sem se že, da sem razvajen otrok iz razvajene generacije otrok, na kateri je permisivna vzgoja sistema že puščala prve trajne poškodbe. Psa sem dojemal tudi kot samodokazovanje, da bom nekoč sposoben skrbeti, odgovarjati za in vzgajati otroka. Naj bo pes prvo bitje na kateri se bom učil, ne otrok.

Psički sem naredil sam pesjak in kočo, kuhal sem ji obroke s polento in mesom, bral knjige o vzgoji psov, skrbel za zdravila in cepljenje. Vsako popoldne po službi (in če sem bil kdaj na randiju ali s prijatelji) pa tudi pozno zvečer, tudi opolnoči ali ob enih zjutraj) sem jo vodil na dolge sprehode v gozd. Hodil z njo celo na dopust. Domači niso želeli za psa skrbeti.

Ko sem šel službeno za daljši čas v tujino, sem svojo psičko oddal skrbnemu lastniku zastonj v dar. Lastnika sem poiskal z radijskim oglasom. Še parkrat sem se kasneje nenapovedano tam oglasil, da sem se prepričal, kako skrbijo zanjo. Najin odnos je bila dobra in terapevtsko kvalitetna odločitev, ki mi ji zagotovo pomagal prebroditi določeno težko življenjsko obdobje, tako kot operirancu na kolenu pomaga bergla.

Imeti psa je bila velika odgovornost in skrb. Velik napor. Danes imam raje prijatelje, ljudi, družino, otroke. Odgovornosti je več, skrbi prav tako, še več napora. Pa še povratni odzivi niso samo prijetni in osrečujoči kot pri psu, ampak so tudi neprijetni in nesrečo prinašujoči. A v človeškem odnosu je tisto gonilo, ki ga drugi odnosi nimajo in so zato zelo impotentni. Ravno iz človeškega odnosa se lahko naučimo največ, smo najbolj srečni in najbolj nesrečni. Iz človeškega odnosa se rojeva transcedenca in ljubezen. V človeškem odnosu se marsikatera iluzija (zaljubljenost) razblini. Kako zdravilno, čeprav boleče! Samo v človeškem odnosu lahko imamo celosten dialog ( ne samo pasje vdano kimanje ali mačje stiskanje). Samo v človeškem dialogu lahko kot osebnost rastemo: telesno, spihično, duhovno. Odnosi z ideologijami, živalmi, -hej bloger: z monitorjem in tipkivnico – , predmeti so v smislu bega ali nezmožnosti človeškega odnosa zgolj velika regresija. Znak strahu pred spoprijemanjem z življenjem je beg v bolnico ( v bolezen), beg v drug svet, beg k živalici, beg v infantilnost.

Psa si danes ne želim več, niti kakršnekoli druge živali, čeprav živali spoštujem oz. imam pozitiven odnos do njih.

  • Share/Bookmark

8 odgovorov v “Zoofilija in Bestialisti”

  1. anonimnixyz pravi:

    Psa si danes ne želim več, niti kakršnekoli druge živali, čeprav živali spoštujem oz. imam pozitiven odnos do njih.

    se pravi, včeraj si si še želel psa, danes si pa zvedel, da je to hud greh?

    ubogaj, ubogaj … tako boš najbolje skoz prišel.

    (glede na to, da si imel psa, oziroma celo psičko (!) – in dobro vemo, kaj je vodeb povedal o takih tipih – si se dobro odločil, ti perverznež bivši …)

  2. nevenka nevenka pravi:

    Kdo pa pravi, da mora imeti človek ekskluziven čustven odnos z živalco? In jo ima izključno zaradi svojih potreb?

    Kompleksen, bogat človek ima vse, če ima srečo. Žival ni bergla, je dopolnilo. Predvsem pa je prevzem odgovornosti za žival humano dejanje. Jaz nisem potrebovala živali, živali so mene, sicer bi umrle, ker so bile zavržene. Tako sem dobila svoje tri mucke. Ker se nisem obrnila in šla. Taka odločitev je stvar človečnosti, ne egoizma. Žival je hvaležna za lep odnos in to vrača s prijaznostjo, s svojo prisotnostjo človeku pomaga v boju s stresom in pozitivno deluje na njegovo zdravje.

  3. Alter pravi:

    Anonimnega spet nekaj daje, da se je spravil na Pavla.

  4. Alter pravi:

    Pavel, ker preveč kuješ v zvezde Romana Vodeba, bom pa še jaz naredil obratno psihoanalizo, da ti malo sesujem ta mit o njem.

    1. Lahko je zelo iskren pri svojem freudovstvu. Ima pa eno težavo. Freud je večinoma ovržen. Človekova psiha je precej bolj kompleksna, kot si on predstavlja. Predvsem pa je ne moreš zreducirati v zavidanje penisa in strah pred kastracijo.

    2. To pripelje do tega, da ne pod vprašaj postavlja vse, kar napiše.

    3. Človekova – tudi Romanova – psiha deluje tako, da, če verjamemo v eno teorijo, bomo tudi bolj opazili tiste elemente, ki ustrezajo teoriji in zanemarili tisto, kar ne ustreza. Ta napaka je zelo pogosta pri družboslovcih. Tudi pri Romanu.

    4. Iz tega logično sledi, da njegova zelo levičarska prepričanost močno vpliva na njegovo psihonalizo – v bistvu bi ji morali reči polit-analiza.

    5. On je attention [i]w[/i]h[i]o[/i]r[i]e[/i] (hoče pozornost). Zato psihoanalitično komentira aktualne dogodke. Zato, da pritegne pozornost, mora biti ravno prav provokativen, to pa pomeni, da mora biti njegovo mnenje ravno prav in v pravi količini drugačno od večinskega mnenja, da je zanimiv in ga mediji sprašujejo za mnenje.

    6. To, da pravi, da ga napadajo z obeh strani, je v njegovem primeru dobra marektinška poteza. Tako stanje mu ustreza.

    7. Mediji ga sprašujejo za mnenje tudi zato, ker je levičarsko usmerjen. Homoseksualne posvojitve so pa le tema, kjer tudi na levici večina ljudje ne odobrava tega.

  5. pavel pravi:

    @anonimni: vidim, da moraš biti res eden od N-571. “znaš dobro neupravičeno popljuvati vsakega, ki ti ni ideološko blizu.”

    @alter: Hvala. Cenim tvoje mnenje.

    @bojan: tisto o Pahorju sem pisal iz vidika levičarskega volilca. Golobič je izgubil kredibilnost, Kresalova jo izgublja sedaj. Pahor pa zavlačuje z razrešitvijo Pogačnika, ki pa ga bo sigurno razrešil. To dela z namenom, da se požar ( tudi Požar, he, he) širi in da njegovim tekmecem prinese še več škode. Če politik hoče hitro ustaviti afero, potem samo razreši sorazmerno veliko ljudi. Drugače pa so moji pogledi o Pahorju kot kompetentnemu PM zelo podobni tvojim. Pahor jje najbolj nesposoben PM v zgodovini Slovenije. Pahorjeva politika pelje Slovenijo v bankrot, še hitrejši smo ( odvod poti v krizo) kot Grki, čeprav je pri njih kumulativa večja.

  6. anonimnixyz pravi:

    :-)

    neupravičeno? popljuvat??? saj si ti sam napisal, da si imel psa (celo psičko!), potem pa ti je Roman povedal, zakaj je to narobe, in zdaj nočeš več imeti psa. torej ubogaš, mar ne?

    • o alter, ti veseli kljukec, pozdrav! si videl, tvoj blog z vsemi komentarji – tudi tistimi, ki si jih brisal in potvarjal – je zdaj tukajle: http://alterodalterja.blogspot.com/

  7. anonimnixyz pravi:

    sori pavel, ne vem, zakaj se je drugi del komentarja v tole spremenil …

  8. Alter pravi:

    Anonimnež je pa res dokazal, da je fanatik…

    Tako je obseden z mojim blogom, da mu še dela reklamo.

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.