PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Ministru Križaniču se niti ne sanja v kakšno KATASTROFO nas vodi s svojimi dejanji

Objavil pavel, dne 14.01.2010

Leta 2009 je kar 1/3 podjetij v SLoveniji poslovala z izgubo.

Letos ne bo boljše, temveč še dosti slabše.

.

.

1.Dolg države je že konec septembra lani dosegel 11,2 milijarde evrov ali dobro tretjino BDP in je za skoraj dve milijardi evrov presegel dolg, ki bi ga po programu financiranja morali imeti konec leta 2009. V letu 2008 je bil pri sedmih milijardah ali 20 odstotkih BDP.

  • Eden izmed glavnih “krivcev” za rast zadolževanja je vse večje preseganje odhodkov nad prihodki, torej vse večji primanjkljaj, ki ga država v celoti krije z novimi zadolžitvami.
  • Lani je bil po prvih ocenah primanjkljaj državnega proračuna 1,73 milijarde, za letos je že napovedan v višini 1,8 milijarde evrov, vendar pa bi se lahko še povečal že z napovedanim pomladanskim rebalansom proračuna.

2. Večja težava pa je strmo naraščanje dolga. V prvih treh četrtletjih lani se je državni dolg povečal za 12,6 odstotka slovenskega BDP, kar je peta največja rast v EU za Ciprom, Irsko, Grčijo in Latvijo. Relativno smo v rasti zadolženosti s 56-odstotnim skokom celo na tretjem mestu.

.

3. Slovenija “prikriva” pet miljard dolgov in sicer:

  • okoli štiri milijarde dolgov, najetih za gradnjo avtocestnega omrežja. Za ta dolg je Slovenija dala poroštva Darsu.
  • Okoli 1,6 milijarde evrov ima izdanih tudi poroštev finančnim institucijam, pri čemer pa je velika verjetnost, da bo tem družbam uspelo izpolniti svoje obveznosti.
  • Skupaj so poroštva Slovenije konec marca, kar je zadnji dosegljivi podatek, znašala 4,8 milijarde evrov.
  • Dejanska zadolženost Slovenije je tako ob upoštevanju Darsovih dolgov že zdaj približno enaka nemški. Če k temu prištejemo samo še predvideno zadolževanje v tem letu, pa bo javni dolg Slovenije ob koncu leta že več kot 55 odstotkov slovenskega BDP.
  • Slovenija se bo tako samo v dveh letih povzpela od ene najmanj zadolženih evropskih držav v evropsko povprečje.
.

4. zlasti pa pomanjkanje zamisli, kako bomo dolg zajezili ali zmanjšali.

  • Dodatna težava slovenskega dolga je tudi struktura, saj se je država do zdaj večinoma zadolževala v Sloveniji.
  • Kar 82 odstotkov izposojenih sredstev ima država na domačem terenu in le dobri dve milijardi je zbrala pri tujih finančnih institucijah.
  • RS je na primer tudi do tretjino posameznih obveznic prodala domačim vlagateljem.
  • To pa seveda močno in še dodatno hromi likvidnost slovenskega finančnega sistema.
  • Zadeva je še toliko bolj problematična, ker država sredstev večinoma ne porablja za naložbe, ki bi v prihodnosti prinesle donos, ampak jih nameni, kot omenjeno, za tekočo porabo države. ( kot neumni kmet, ki zaslužek od prodaje mleka in dela živine ne porabi za nakup krme, ampak potroši ta denar za lastno preživetje in uživaško nažiranje s svojimi kolegi).
  • lanski javnofinančni primanjkljaj Slovenije znašal 5,9 % BDP.
  • javnofinančni primanjkljaj Nemčije je lani znašal 3,2 odstotka BDP, kar je za 0,2 odstotne točke več od meje, ki je tri odstotke.
povzetek ALARMNIH dejstev iz članka novinarjev Financ: Karla Lipnika in Monike Wiess, ki s številkami in dokazi kaže kam nas vodijo letos naši vodilni ljudje s področja financ in gospodarstva: V KATASTROFO.

  • Share/Bookmark

En odgovor v “Ministru Križaniču se niti ne sanja v kakšno KATASTROFO nas vodi s svojimi dejanji”

  1. nevenka nevenka pravi:

    Tudi meni se zdi naše zadolževanje pretvegano.

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.