PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Brez občutka krivde, brez obžalovanja, brez opravičila

Objavil pavel, dne 14.01.2010

” Ali je to sploh možno? Kaj lahko človeku tako zelo opere možgane? Ali mu res ideologija lahko tako zelo opere možgane?”, se sprašuje brat prve žrtve bega iz komunistične NDR ( Nemške demokratične republike), ki so ga komunisti na begu mirno ustrelili. Vojaki so streljali v bežečega in neoboroženega človeka v HRBET ( kar kaže na strahopetno nizkotnost komunistov), nadrejeni pa vpili: ” Streljaj, streljaj, streljaj!” Brat je po 20-ih letih popolnoma razočaran nad novo državo, ki je vse krvnike na sodiščih ( morilci 8.000 nedolžnih, čez mejo bežočih ljudi) oprostila s pogojnimi kaznimi in vse svojce žrtev s tem še enkrat kaznovala.

Mene pa je ta nezmožnost biti pravna država spominjala na Slovenijo, kjer imajo morilci in kriminalci največje plače, največ lastnine in najboljše penzije, medtem, ko žrtve tudi simbolično pred sodiščem ne dosežejo pravnih in pravičnih rešitev. Še celo več: morilci lahko mirno zagovarjajo svoj prav in imajo ob strani velik delež vpijoče in histerične javnosti in skoraj vso politiko in verjetno 90% medijev. Kaj šele, da bi jim bilo žal za množične umore, množična ropanja, množična mučenja nedolžnih, dolgoletna laganju – še celo ponosni so.

Nekaj podobnega, srh spreletajočega, me je prešinilo prvič pred 20 leti, ko sem gledal dokumentarni film o Nürnberških procesih, kjer so vrhovni nacisti (nacional -SOCIALISTI), SS-ovci in gestapovci pred sodiščem brez najmanjšega občutka krivde zvračali krivdo in odgovornost za lastno množično morenje na DRŽAVO, voditelje, na birokratsko-infantilni -betonski izgovor “zgolj ukaze smo ubogali”. Strahota bivati v taki družbi, kjer se lahko kak človek tako psihopatsko (sociopatsko) obnaša. Da se lahko tako velika množica ljudi sinhrono tako psihopatsko obnaša. Sedaj pa pri nas in v bivši DDR opažam, da gredo pri nas ti psihopati še dalj. Pri nas je to čaščenje spet večinsko, monopolno in edino zveličavno. Strah spet narašča. Le kdo si želi živeti  v isti hiši s psihopatom? Le kdo si želi živeti v isti hiši, kjer je večina ljudi psihopatov? Zgolj mazohist. Normalnega človeka je upravičeno strah živeti med zblojenimi zvermi, ki se verjetno intuitivno zavedajo, da se jim rok trajanja izteka, saj je narava neizprosna za vse zablode.

Nemški dokumentarni film ” ŽIVLJENJE PO ZIDU” prikazuje skozi zgodbe različnih ljudi iz bivše DDR, življenje v (ex?) -socialistični Nemčiji po združitvi s kapitalistično Zahodno Nemčijo. Veliko zgodb me spominja na moje izkušnje in na tukajšnje informacije v Sloveniji. Vprašanje je, če so bili vzhodni Nemci privilegirani, ker so se lahko z lahko odsedlili nekam v Zahodno Nemčijo in tam na novo začeli z delom in življenjem, v normalnem okolju. Znali so jezik, imeli so skupno zgodovino, razen zadnjih 50 let. A vseeno, je sistem vrednot in kulturni trk neizprosen in je malo komu uspelo v glavi in srcu prevrednotiti zločinske in zasvojenske vrednote v vrednote kapitalizma, pravne države in demokracije.

Morda pa so Poljaki vseeno izpeljali najbolj kvalitetno tranzicijo med vsem ex- komunističnimi državami, kjer so se skoraj povsod na položajih obdržale bivše fanatične in mafijske elite. Od Rusije do Slovenije.

  • Share/Bookmark

En odgovor v “Brez občutka krivde, brez obžalovanja, brez opravičila”

  1. minuteman pravi:

    “saj je narava neizprosna za vse zablode.”

    To je čista resnica. Delovanje proti zakonom narave, laž, krivica, kraja in prevara se vedno vrnejo kot bumerang.

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.