PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Popolna gospodarska in politična zblojenost voditeljev Slovenije

Objavil pavel, dne 11.01.2010

Danes si niti strokovnjaki niso edini ne o vzroku in ne o procesu nastajanja krize. Še manj o tem KAKO IZ KRIZE PRITI VEN. Po mojem skromnem mnenju nas bodo iz krize vlekle podjetniške ideje in podjetniški napor vsakega od nas.

Kje pa je vzrok sedanje krize?

Kar sem dosedaj razločeval ob prebiranju je gospodarsko krizo sprožilo ravno naraščanje raznih balonov ( nekateri vzroke namenoma iščejo v posledicah, nekje v sredi procesa). Gasilec FED, Greenspan, je krize gasil z nižanjem obresti in s tem pocenitvijo denarja, tistim, ki so si ga želeli sposojati. Želel je spodbuditi podjetništvo v ljudeh in s tem premagati krizo, ki je zgolj kriza Zahoda – ne pa kriza Azije. Kajti Zahod se je v zadnjih desetletjih razvajeno in ležerno navadil na visok standard in večjo ležernost, podjetništvo in trdo delo je v upadanju, uživanje pa v naraščanju. Politika je populistično ( želja ugajati največjemu delu množice) postajala vedno bolj zaščitniška in socialistična (ustanavljanje državnih firm, podeljevanje novih pravic množicam), zato se je POLITIKA vedno bolj vpletala v gospodarstvo ( po mojem mnenju je tukaj VIR KRIZE). Na trgu je bilo vedno več državnih, socialističnih posegov:

  • državni skladi tipa Fredy in Fanny posegajo na trg z zelo tveganimi, če ne celo casino ali ne-etičnimi poslovnimi akcijami, ker jim hrbet ščiti država,
  • korporacije oz. “prevelike banke, da bi propadle” držijo v šahu politike in uradnike in s tem nepravično vplivajo na trg, da le ta ni več svoboden,
  • državne regulacije ne delujejo ( ker so birokrati korumpirani),
Tako v nekem trenutku večina tržnih udeležencev samostojno odreagira in zapustijo trg, ki se zato “zruši” ( v resnici se zruši balon, trg pa se stabilizira, uravnovesi) zaradi samoregulacije. Pravkar sem listal Sobotno prilogo Dela, kjer razni Rizmani sanjarijo o nekem “perpetum mobilu”, ki bo zagotavljal vir dohodka ljudem in njihovo enakost. Le kako imajo lahko taki sanjači in neznastveniki take naslove in tako dobro plačane službice?

Sam spadam (zaradi svojih zelo slabih izkušenj s socializmi) med ljudi, ki prezirajo socializem, ker poznam laži socializma v katerem sem živel, predvsem poznam njegovo gospodarsko impotentnost, neučinkovitost. Državno planiranje in državna lastnina sta poleg nastavljenih birokratskih (servilnih) opic in številnih podrejenih parazitov glavni vir ustvarjanja gospodarske bede, revščine, nerazvitosti in propadanja. Komaj smo za silo leta 1985 začeli počasi plezati iz te bede. Ob 1000% inflaciji in ob stotisočih brezposlenih, kajti “njihove” družbeno-državne firme niso mogle v svetu prodajati slabih (nekonkurenčnih) produktov, ki so jih štancali za tekočimi trakovi v teh socialističnih kolhozih.

Iz krize nas ne bo potegnila država, ne združenje držav, še manj pa neka nova ideologija “o novi ureditvi”, ki smrdi po starem SOCIALIZMU, ki je sposoben samo to, da zna blefersko menjati barve: včasih rdeč, včasih rjav, včasih črn, nato roza in malo zelen, pa spet rdeč. Še celo plavega ( liberalnega) naj bi imeli v času “liberalne” LDS.

Iz krize nas bodo vlekle podjetniške ideje in podjetniški napor vsakega od nas. Tržna žilica, znanje, iznajdljivost, garanje, zastavljenje vse svoje energije, svojih talentov in svojega kapitala. Ukrepi vsake normalne in učinkovite vlade, ki želi dobro vsakemu delavcu in skupnosti v državi, bi morali biti sledeči:

  1. spodbujati podjetništvo z nižanjem davkov na delo, kar bi pomenilo, da bi delavec več bruto plače odnesel domov
  2. spodbujanje malih in srednjih podjetij z denarnimi ugodnostmi ( ne z večanjem birokracije “svetovalcev”) kot so moratorij 2 leti na plačevanje davka oz. davek plačaj, ko narediš posel.
  3. zmanjšanje birokracije, odpuščanje birokratov, manjše plače državnim uslužbencem
  4. čim več firm naj bo privatnih in na konkurenčnem, svobodnem trgu
  5. zmanjšati plačilne roke s strani države na 10 dni
  6. zmanjšati birokratske ovire, papirologijo, obiskovanje birokratov itd.
  7. privatne šole ( da bi šolstvo v Sloveniji postalo bolj učiknovito in bolj kvalitetno)
  8. prispevanje dela denarja za šolnino s strani dijaka, študenta ( da otroci ne hodijo spati v šolo)
  9. prispevanje dela denarja za zdravstvo ( da folk ne hodi kar tako k zdravniku)
  10. privatne zdravstvene zavarovalnice in trg v zdravstvu
Na žalost pa okolje ( Slovenija in pa tudi EU, deloma celo ZDA pod Obamo) v katerem živimo vedno bolj postaja še bolj skrajno socialistično. Glavno besedo poleg manekenskega Pahorja, ki se mu ne sanja nič o ekonomiji, še manj o politični demokraciji (čeprav – ali pa ravno zato, ker – je kumrovški politolog iz FDVja) pa ima vodja sindikalistov ( ki so še vedno okostenela institucija z boljševistično logiko) tovariš politkomisar Semolič, ki lahko s svojo voljo NEDEMOKRATIČNO blokira t. i. demokratično državo Slovenijo.

Že ves čas krize se naša vlada obnaša zelo nesposobno, saj ne dela drugega kot prikriva krizo in posledice krize s slepilnimi ukrepi, ki pomagajo samo birokraciji in pa tajkunom. Večino energije vlada porablja:

  1. za interne boje, katerega človeka kam nastaviti in kdo bo imel kje vpliv
  2. za iskanje pravno-formalnih ali pa celo kriminalstično dokazanih vzrokov, kako se katerega vodstvenega delavca znebiti na način tipičen za rdečo inkvizicijo. Ne glede na to, da Erjavca in Brezigarjeve ne maram, sta to aktualni žrtvi naše rdeče inkvizicije ta trenutek
  3. za blefiranje, za barvanje, za mimikrijo, za gradnjo Potemkinovih vasi
  4. za simbolno uničevanje človekovih pravic in restavracijo komunizma
Kakšnih posebnih reform še ni bilo. V zadnjih 20 letih so se naši socialisti prebarvali iz rdečih v rjave in nato v modre. Pojav tajkunov je bil posledica tega, da je naša partijska elita hotela tujini pokazati, da imamo privatizirana podjetja in individualne lastnike, da imamo svobodni trg in da imamo liberalizem. Dobili pa smo “neoliberalne plenilce, lopove, mafijaše”, ki so daleč od liberalnosti v katerem koli pogledu, razen v tem, da so lastniki kapitala ( glede na to, da so člani mafije, so verjetno samo slamnati kupci oz. poštni nabiralniki komunističnega politbiroja). Bodo pa verjetno reforme šle v obratno smer kot bi morale iti, da bi gospodarstvo vzbudili k rasti. Še prej je potrebno prevzeti vse vodstva državnih podjetij, vse medije vključno z RTV, ves represivni aparat vključno z tožilstvom (prav nič ne sme biti od komunizma nedodvisnega, prav nič demokratičnega), hkrati pa počasi impreginrati rajo k ukrepom, ki bodo v stilu Chavezove socialistične revolucije: podržavljenje, nacionaliziranje, še višji davki tistim, ki delajo in ustvarjajo.

Kako se vidi to simbolno uničevanje demokracije in človekovih pravic z željo restavracije zločinskega rdečega totalitarizma:

  1. Türkova nediplomatski in neinteligentni lapsus o drugorazredni temi v primeru rova Sv. Barbare oz. Hudi jami komunizma
  2. Janković in ZARES ( v Ljubljani so to sami člani Jankivčeve liste) predlagata poimenovanje ceste po Titu. Postavitev Titove ceste v Ljubljani z absolutno večino. Množični morilec je v očeh današnjih množic še vedno car namesto nekdo, ki je kršil človekove pravice
  3. Türkova podelitev častnega znaka “demokratične” Slovenije človeku, ki je bil vodja politične policije (UDBA), ki je zapirala svobodomislene ljudi, iz hlapcev pa je delala špijončke, ki so nadzorovali številma koncentracijska taborišča od SOZDov, TOZDov, do cele države ( ki je bila koncentracijsko taborišče) Socialistične Republike Slovenije. Zadnjič mi je oče slučajno pravil, kako se je pisal tožilec, ki mu je leta 1985 vzel potni list za nekaj let ( in mi potem ni mogel zaradi tega iti po zdravila v tujino zame, ki jih v Sloveniji niso imeli). Kot, da bi danes demokratična Nemčija dala častno priznanje šefu Gestapa ( zločinsko je ščitil politični monopol rjavih socialistov), ker je pač v času ameriškega napada omogočil varni umik nemških družin iz navzkrižnega ognja. Naš šef UDBE pa je imel osnovno nalogo ščititi politični monopol rdečih socialistov, ki so KOLEKTIVNO ravno konec 80ih postajali vedno bolj RJAVI socialisti ( Milošević, Kučan, Tudjman, Dukanović, Gligorov).
  4. reševanje rdečih tajkunov z novimi krediti državnim bankam, hkrati pa pogrom nad rdečimi tajkuni ( Bavčar, Šrot), ki so bili njihovi, ampak v določenem trenutku niso igrali po navodilih CK ZKS in os se partijskemu vrhu dokončno “zasrali”. Primer NLB.
  5. Država (VLADA) aktivno meče davkoplačevalski denar SLABIM in propadajočim podjetjem.
Kako bo šel scenarij naprej. Šel bo kontra vsem ekonomskim in znanstvenim zakonitostim. Šel bo kontra ZDRAVEMU RAZUMU ( zdravi pameti). Šel bo v smer socialističnega populizma in uvajanja komunizma pod novimi olepšanimi idejami o solidarnosti in “novi ureditvi sveta”, “novi ureditvi ekonomije”, pravičnosti, socialnosti. Šli bomo kolektivno v še večje brezno revščine, a to s populističnim veseljem in bučanjem. Ne samo politkomisarjev, temveč tudi neumnih množic, ki religiozno in brez pameti sledijo mitom in idealom socializma, vraževerni religiji komunizma.

Razmišljanje ob prebranem prispevku ekonomista in liberalca Rada Pezdirja

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.