PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 14.12.2009

Primer Bor Nekrep in beda slovenskega zdravstva

Objavil pavel dne 14.12.2009

Na Facebooku je podporna skupina za podporo umrlemu Boru in njegovim staršem: Pravica za Bora. Na 24ur.com pa posnetek, kako trije zdravniški funkcionarji  off the record čvekajo kakšna žrtev je mariborska pediatrinja dr. Zlatka Kanič.

Včeraj je bila na obisku pri meni doma moja sestrična, ki je pediatrinja in dela na kliniki. Pravi, da je zgrožena nad tem kakšen linč se dogaja čez zdravnike. Ker vem, da njena družina dela na tem, da bi emigrirali v Novo Zelandijo za vedno, me je začudil ta stavek, še bolj pa dosti kasnejši stavek, da se zavzema za socializem.

Razložila je koliko pritiskov ima ona osebno pri delu in da dosedaj ni spoznala pri delu niti enega kolega, ki bi mu bilo vseeno ob svoji strokovni napaki, ki je pustila hude posledice ali smrt. Napake se dogajajo ves čas, vsakemu človeku, vsakemu delavcu. Tudi vsakemu zdravniku. Le redko kateri delavec pa ima tako odgovornost, da njegove napake stanejo tujega življenja. Toda tu pri nas zdravnikih pomeni, da lahko izgubimo življenje človeka. Zato je napetost in pritisk na zdravnike nevzdržen.

Jaz podpiram to “Pravico za Bora” (www.facebook.com/pages/Pravica-za-Bora/222586126092), zato sem se v razgovoru z njo (sestrično, pediatrinjo) zelo boril, čeprav razumem, da večino zdravnikov gleda na ta primer preveč osebno in preveč ogroženo ( nerazumno). Vem, da se jih veliko zelo trudi in zelo žre v službi ( ker se bojijo da bi naredili usodno napako), tako kot moja sestrična, ki mi je tudi rekla: ” A veš koliko danes zdravniki zaradi strahu (da bi spregledali kaj kar ima verjetnost 1 miljoninko in manj – tako kot dr. Kaničeva) pošiljajo ljudi na dodatne preiskave, ki so zelo drage, večinoma nepotrebne in grozno obremenjujejo naš proračun zaradi tega, ker se bojijo, da ne bi zgrešili bolezni, ki se pri nas pojavi v primeru 1: 1.000.000, kot je bila Borova bolezen, ki je večina zdravnikov ( doma in v tujini) prav tako ne bi prepoznala. Zakaj tak linč, zakaj se gredo linč?”

Skušal sem ji razložiti, da ni problem v zdravništvu in v posameznih zdravnikih, temveč je problem v neurejeni organizaciji in vodenju zdravstva. Ter v tem, da ta sistem ni pravičen, pošten, managersko voden, ni kazni, ni nagrad. Da se prav v vsaki skupini znajdejo ljudje, ki so nesposobni, nestrokovni, leni itd. In tudi take imamo med zdravniki, katere pa ta SISTEM BRANI oz. PODPIRA.

Govorila sva tudi o vidiku, da je naša vlada nesposobna, ne rešuje gospodarskih problemov, temveč odpira zaradi metanja peska v oči  boleče in skrajno fanatične ideološke teme plus sproti izkorišča moment grešnega kozla: novinarji pa po ukazu tolčejo na udar in vodijo drhal, ki bi rada žrtvenega kozla linčala, ubila.

Zdravnica mi je tudi rekla, da je bila ta mariborska pediatrinja zelo močno fiksirana v predstavi, da ve katero bolezen zdravi – pa ta bolezen ni bila prava. Dolgo časa je trajalo, da je fiksacija popustila in dovolila širjenje obzorij, širše iskanje vzrokov bolezni. Zakaj je veliko ljudi danes jeznih? Zaradi arogantnega obnašanja zdravnikov, ki nočejo jasno in glasno priznati napake, ukrepati v smeri izboljševanja sistema in izločanja tistih zdravnikov, ki ponavljajo bazične napake ali ki so res zelo slabi in zanikrni. Tudi taki so. Ne morem soditi Kaničeve, ker nisem zdravnik, gotovo pa jo lahko v odnosu do pacientov sodim po pripovedovanju teh staršev in po objektivni informaciji ( da je Bora zdravila kar 19 ur, ko je ta vidno ugašal). Lahko da je zelo strokovna, lahko da je tudi zelo odnosna in dostopna, pa je ob takih starših in njuni morebitni aroganci postavila nedostopen zid češ ” kaj mi bo pa sedaj raja govorila o stroki, če pa pojma nimajo, ne znanja in ne večletnih izkušenj”.

Še vedno mislim, da je glavni vzrok od vseh teh pogromov ta da aljudje ateisti množično pričakujejo od ljudi, da so BOGOVI. Tako kot pričakujejo, da so duhovniki nekaj več oz. bogovi, tako pričakujejo, da so tudi zdravniki bogovi. Najbolj čudni ljudje pa imajo celo tako izkrivljeno realnost, da mislijo, da bodo živeli fizično večno in da ne bodo nikoli umrli. A to ne krščansko ( ki so ravno zaradi tega notranje mirni) ,temveč zaradi atiestične religije oz. iluzij. In ko se zgodi nesreča, bolezen, smrt ali napaka zdravnika – takrat se obrne to vraževerno verovanje v bes, sataniziranje zdravnika in obtoževanje vseh povprek. Če je zraven še bedno gospodarsko stanje, uravnilovska miselnost večine in nesposobna vlada, potem take zgodbe hitro pograbijo politkomisarji, da uspešno manipulirajo mase bednih “malih ljudi” ( ki so v resnici neumni ljudje), ki ne zastopijo, da takrat ko masa ljudi nekaj kriči in nekaj misli ( da takrat v resnici nihče ne misli, temveč jih nekdo manipulira). Skratka: glavni vzrok v tem zaganjanju ni socialistično vodeno in organizirano zdravstvo, temveč, niti manipulacija politkomisarjev, temveč večinsko ateistično vraževerje v vsemočne zdravnike in v svoje večno življenje. Ko pa se zgodi trk z resničnostjo, po folk znori in tolče po grešnem kozlu. Realnost je redko lepa in prijazna.

Kasneje sva debatirala o socializmu do katerega sva prišla preko ameriškega zdravstva, kjer med pacientom in zdravniko še odvetnik pacienta, ki pritiska na zdrravnika s strahovitim psihičnim in finančnim pritiskom.

Sestrična se je strinjala, da socializem ni bil nikjer uspešen, da so delavci pod vsakim socializmom slabše živeli kot v kapitalizmu. Le v eni stvari se nisva strinjala. Ona še vedno trdi, da je ideja socializma dobra. Tako kot večina Slovencev, ki trmasto vztrajajo pri tej fikciji.

Nič ni pomagalo, da sem ji pokazal, da socialisti delavcem največ pokradejo preko davkov in s prisilo v državi, ki je eno samo koncentracijsko taborišče.

“Ta ideja je nerealna, a ni?”, sem jo vprašal o ideji, da je socializem sam po sebi ideološko dobra ideja, le da ga dosedaj niso znali izvesti.

“Je. A jaz rabim ideale, če jih ne bi imela, ne bi mogla biti zdravnica!”

” A pa veš, da je to idejo nemogoče uresničiti?” Mi je odgovorila, da ve.

Sem rekel, da je lahko zdravnica. “Če imaš vrednote je OK, če pa imaš ideale, pa le ti v tem primeru prinašajo avtomatično nasilje in zlo, kajti idealov za celo družbo se ne da izvršiti, ne da bi polovico ( ali več ali manj nasprotnikov) fizično oz. z nasiljem PRISLIL, da sprejme tak utopističen sistem.”

Kasneje sem jo vprašal še po njeni veri v Kristusa: ali ti veruješ v Kristusa, ali tako kot sodobni ateisti verujejo v Državo oz. da bo politika prinesla odrešenje sodobnemu človeku tukaj in sedaj?

To se mi zdi ključno vprašanje: vprašanje v kaj ljudje verujejo:

ali veruješ v osebni odnos z Bogom

ali veruješ, da te bo nek utopičen političen sistem odrešil DELA in MUK?

“Že na začetku pa vas opozarjam, da če po vašem mnenju drži vsaj ena izmed sledečih (SOCIALISTIČNIH, op. Pavel) trditev:

  1. ekonomija je neoliberalna znanost,
  2. konfiskacija dohodkov je moralno upravičen ukrep ekonomske politike,
  3. politika (vsemogočna Država op. Pavel) je vsemogočni reševalec sveta,
  4. denarni viri so neomejeni in
  5. kolumnist je sprevrženi plačanec velekapitala,
potem je vaša najboljša strategija, da na tej točki nehate brati kolumno.” ( Rado Pezdir)

Na koncu sva prišla do zaključka, naj raje emigrira v Nemčijo ali kako drugo evropsko državo, kjer so plače zdravnikov 3x do 10x višje, ker so te države bolj socialistične od anglo-ameriške in liberalne NZ.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Družba, Slovenija, Zdravstvo, Zgodovina, davki, inženirji družbe, modne družbene smernice, služba | Brez komentarjev »

Klasični liberalec Vaclav Klaus ( trenutno predsednik Češke) v kritični knjigi Modri planet v zelenih okovih

Objavil pavel dne 14.12.2009

Res je, da planet Zemljo mi vsi (človeštvo) zelo svinjamo, čeprav raziskave kažejo da krave oz. goveda proizvedejo najbolj nevarno količino toplogrednih plinov ( metan).

Res je, da ga razviti del bolj izkorišča in bolj svinja kot nerazviti del.
Toda pretiravanje s histerijo glede antropogenega segrevanja zaradi CO2 pa je že podobno novim množičnim nategom človeštva. Večina denarja in časa se danes posveča nategu glede CO2 ( ki ni strupen in ni škodljiv plin), pozablja pa na strupe in umazanijo. Prihajajo nove obdavčitve povprečnega delavca in državljana, “umazana” industrija pa se seli na jug ( delavci zgubljajo službe).
“Predsednik Češke Republike v tej kratki, a izčrpni knjigi z naslovom Modri planet v zelenih okovih poda povzetek in obrazložitev svojega skepticizma proti trenutno aktualnim idejam o “zaščiti podnebja” skozi zmanjšanje emisij CO2 in omejevanju svobode pod pretvezo okoljevarstva.
Za razliko od Goreove slikanice Neprijetna resnica, knjiga postreže s konkretnimi argumenti, avtor se ne boji navesti konkretnih številk oz. dejstev iz preteklosti in sedanjosti. Kljub temu knjiga ohranja dobršen nivo poljudnosti in bi morala biti razumljiva vsakemu splošno razgledanemu človeku.
Zaradi svojega skromnega obsega delo ne more biti reprezentativno na svojem področju, zagotovo pa predstavlja odlično odskočno desko v sfero družboslovno-ekonomske kritike ekološkega aktivizma. Prijetno presenečje je, da je taka knjiga sploh bila prevedena v slovenščino in izdana na slovenskem tržišču. Knjigo je moč prebrati v enem dnevu, z zmernim bralnim entuziazmom v dveh dneh.” ( recenzija by Jan Geder)

Klaus opozraja na vedno večji vpliv zelenih skrajnežev, ki dostikrat delujejo mimo razuma in zelo agresivno. Zato povzročajo ogromno škodo davkoplačevalcem.

Slovenski prevod izšel pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Cena: 19,95€

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Knjiga, Slovenija, Vaclav Klaus klasični liberalec, avto, ekologija, energetika, liberalne reforme ( PRO FREE Market), strojništvo, tehnologija in znanost, zdravje | Brez komentarjev »