PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Ata Ertl in uporniški mulci (oz. kako nam vladajo “moralne horizontale”)

Objavil pavel, dne 10.12.2009

Danes se v naši družbi časti uporništvo. Ve se zakaj: ker je treba negovati tekovine rdeče-fašistične revolucije in ves čas te umazane zgodovine ( ki jo socialist imenuje zelo samoindikatorsko: “polpretekla zgodovina”) olepševati, spreminjati podobo, relativizirati, absolutizirati in blefirati. Skratka prikrivanje, mimikrija. Cilj in smisel je IZKRIVLJANJE RESNIČNOSTI, da povprečko ali Janez Slehernik ne dojame v kakšni družbi in sistemu živi. Da se ne zavedamo, da je v Sloveniji komunistična klika tako “sestopila z oblasti”, da je še danes na oblasti. Seveda je klika rdečih fašistov ves čas na oblasti ( le da včasih bolj v ozadju, večino 20 let pa v ospredju in ozadju -podmizno-koruptivno “poslovanje”).

Seveda se je NUJNO in dobro v določenih primerih življenja upreti, ni pa dobro biti kronični upornik, kajti le to kaže na infantilno osebnost, ki se ni zmožna v življenju odraslo obnašati in delati.

Večina današnjih slovenskih vplivnikov v politiki in medijih oz. na splošno v družbi so infantilneži, tako moralni kot tudi strokovno oz. podjetniško.

Večina prebivalcev v sistemu socializma je deloma socializem podpirala, deloma pa ga izkoriščala. To še danes velja. Socializem oz. fanatična (vraževerna) vera vanj je večino naše družbe trajno umsko in etično pohabil. Večina ljudi še vedno hoče socializem, mamico državo, ki skrbi za svoje infantilneže , hkrati pa jo kritizirajo in nategujejo, brutalno izkoriščajo, kjerkoli se jo le da. Tudi ta svoj odnos do države so prenesli na svoj odnos do sočloveka: le tega je treba pohlepno izkoriščati in brezobzirno nategovati. Tako danes našemu sistemu pravijo “kruti” ali “zgodnji” ” kapitalizem”, v resnici pa je le nova verzija socializma (socializem verzija 2.0), saj akterji niso prodorni podjetniki, vestni lastniki, kvalitetni managerji ( ki imajo za pokazati dobre rezultate in razvoj firme) in ostali delavci, temveč socialistično deformirani folk na vseh birokratskih (drugih tako ni) nivojih te fevdalno urejene družbe.

Če bi ta odnos (odnos reven (revček, ki mu ves čas nekaj manjka, živi na robu obstoja) socialist vs. socialistčno debela, nenasitna, obilna Država) lahko primerjali z odnosom v družini, bi rekli, da je popolnoma enak najbolj tipični slovenski družini ( ki je seveda globoko disfunkcionalna oz. patološka): zelo ostarela mama s penzijo in malo kmetijo + njen ostarel (seveda trajno samski in trajno brezposeln) mamin sinko, ki je zapit ( ali pa sta oba zapita) in životari z dodatkom za brezposelnost. Američani imajo za mamine sinkote (in s tem posredno za socialiste) zelo slikovit izraz: motherf…er.

“Ata (eden od njih je ravnokar dobil državno odlikovanje) jih je takrat držal na kratko, oni so preskušali meje, do kam smejo iti. Medtem se je sistem podrl in oni so čisto po najstniško ugotovili, da meja ni. Kot moralni nedonošenčki so bili vrženi v svet, kjer se je od njih pričakovalo, da bodo delovali kot zreli in odgovorni ljudje. Kaj naredi tak človek? Začne izkoriščati sistem.”

Kako torej iz večnega upornika nastane brutalni izkoriščevalec, večni parazit! Kako iz borca proti pošastim in čarovnicam (“turbokapitalisti”) sam postaneš psihopatska (brezčutna, asocialna, antisocialna, brez občutka krivde)  pošast (mafijec, rdeči tajkun, KGB tajkun, UDBA tajkun), ker ne odrasteš nikoli!

vir mojega razmišljanja je komentar dr. Petra Laha v Financah

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.