PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Liberalni kapitalizem in krščanstvo

Objavil pavel, dne 17.11.2009

Pavel zdravo Zal te ne morem na kratko pokomentirati na Siolu, saj mi to iz tujega IP-ja ni dovoljeno. Ni logike pa vseeno. Bom zelo kratek. Moram reci, da mi je bilo tvoje pisanje kar vsec dokler nisem naletel na tvojo privrzenost sveti Sveti Trojici, ki jo postavljas na prvo mesto, potem tisto, da si vernik rimokatoliske cerkve in na koncu trditvi, da si desni liberalec. Glede zadnjega samo stavek, da desnih liberalcev ni, so samo liberalci ali pa jih ni in ti to zagotovo nisi. Zgrozil sem se, da lahko nekdo s tako lahkoto izjavi, da je vernik rimskokatoliske cerkve, ki seveda nima z bogom, kdorkoli to ze je, popolnoma nic. O RKC se ve vse ( poskusaj razvozlati nekaj dejstev o RKC zacensi okoli leta 1000 a.c.oz. s prihodom papeza Urbana II na cerkveno oblast pa do danasnjih dni – vmes se ustavi v inkvizicijskem obdobju in na koncu se vprasaj na kaksen nacin je RKC prisla do svojega premozenja v SLO in drugje po svetu, predvsem v Evropi. Zal mi je, da so v Sloveniji ljudje, ki se razglasajo za desne, oz leve liberalce, v resnici pa so nic drugega kot pristasi raznih izmov, kamor RKC sodi skupaj s komunizmom, s katerim si lahko mirno podata roke. Oba, tako RK katolicizem in seveda komunizem sta najvecji antipod vsakemu pravemu svobodno delujocemu in mislecemu individualcu ter najvecja groznja mlademu zivlju. Lepo te pozdravljam Kalavnik – Forum Finance

Ne delam si idealov. Ne pričakujem, da bo človek, družba ali sistem rešila človeštvo ali mene. Ne govorim o RKC, temveč o veri v Boga, o duhovnosti. RKC je imela, ima in bo imela stranpoti, tako kot vsak od nas, ki je nepopoln, NEIDEALEN, zmotljiv, igrišče dobrih in zlih duhov ( v katere verjameš ali ne – a vse je VERA, eno ali drugo).

Zavzemam se za liberalni kapitalizem kot ustroj družbe, ki se je dosedaj izkazal za najbolj pravičnega do tistega, ki dela, je podjeten in kaj zna.

Ne pričakujem pa, da bo liberalizem odrešil človeštvo ali mene osebno. To pričakujem oz. VERUJEM od Boga.

Vera v Boga se začne, ko se človek sooči s svojo smrtjo ali osebno doživi ljubezen (pozor: ne zaljubljenost!). Verja je čisto osebno oz. intimno doživetje, zato je to težko opisovati: pričevanje sprejmeš, ali pa ne. Bog me spodbudi, da verujem. Vsakega človeka spodbudi, da veruje. Ali veruje, da Bog obstaja. Ali pa veruje, da Boga ni. Oboje je verovanje.

  1. da Bog obstaja
  2. da Bog ne obstaja
Dokazovanje, da Bog je ali da ga ni, je z razumom jalovo – čeprav je vseeno pomembno. Vera je meni dosti več kot pa sistem idej. Jaz ne verjamem, da bo liberalizem naredil raj na zemlji. Še manj verjamem, da me bo država rešila ( KAR JE VERA LEVIČARJEV od Lenina, Hitlerja, do titoistov).

Nekaj podobnega pravi filozof in katolik Gorazd Kocijančič v intervjuju v SP Dela, ki zelo duhovno pove o tem, da naj si ne delamo RAJA NA ZEMLJI, da naj ne delamo idej, idealov in utopij za našo prihodnost, ker je ne vemo, ne poznamo. Kako se Kocijančič opredeljuje do liberalnega kapitalizma -ga enostavno ne vzamem resno, ker izhaja iz orto komunistične družine – in pač lahko sprejmem, da je že spreobrnitev v katolištvo velik napredek, da pa je sprejetje kapitalističnega ustroja delovanja družbe ipak preveč zanj. Verjamem, da Delo ne bi nikoli objavil intervjuja z njim, če bi Gorazd hkrati govoril prokatoliško in prokapitalistično ob izredni kritičnosti do komunizma in sodobnega levičarstva. BTW, Gorazd ni bil nikoli podjetnik, temveč kulturni uradnik, prevajalec in uslužbenec NUK. Hkrati me moti, da Gorazd govori o IDEALIH. Prednost kapitalizma in liberalizma je ravno v tem, da je optimalen gospodarski in družbeni red, ne pa IDEALEN. Daleč od raja na zemlji. Kajti vse ideologije do sedaj, ki so propagirale raj na zemlji so zelo hitro postale PEKEL na zemlji. Koncentracijsko taborišče!

O kapitalizmu mislim podobno kot katolik Matej Kovač in se od njega tudi učim.

“Hayek je že v tridesetih letih prejšnjega stoletja napovedoval ekonomski propad komunizma in socializma prav zaradi nezmožnosti za učinkovito uporabo znanja, saj že takrat, tako kot danes, ni bilo na voljo nobene socialne inovacije, ki bi samodejno in kontinuirano prenašala delčke znanja in vedenja med vse člane skupnosti tako učinkovito kot tržni mehanizem.”

“Sedanja gospodarska kriza je za številne znamenje neustreznosti svobodnega tržnega gospodarstva in neučinkovitosti delovanja tržnega mehanizma. Velik del tega prepričanja temelji na razočaranju zaradi zmotnih pričakovanj, da naj bi bil tržni mehanizem tudi moralen. Tržni mehanizem pa ni niti moralen niti nemoralen, ampak je vrednostno nevtralen. Ima napake predvsem zaradi asimetrije informacij in bolje deluje, če je podprt s pravom in moralo. A ne glede na pogosto neprijetne rezultate, se moramo vprašati, kaj pridobimo, če njegovo delovanje suspendiramo oziroma če se pretvarjamo, da za nas mehanizem ne deluje.”

Namesto napak trga dobimo zablode birokratov, dobimo stabilne cene, a hkrati se srečamo s pomanjkanjem dobrin. Ko oropamo cenovni mehanizem njegove informacijske vloge, dobimo kup neučinkovitih investicij in pasivnost udeležencev na trgu. Da je človek kaj takega uvidel v prvi polovici 20. stoletja, ko je družbe obvladovala vsemogočna država, je poleg znanja potreboval tudi veliko intuicije. Da pa tega ne uvidi danes …”

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.