PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Še leto ali dve in ostalo bo le pogorišče Slovenije

Objavil pavel, dne 16.10.2009

VIR :komentar v Financah  http://www.finance.si/260572/Razpadrazvojnegamodela

Liberalni ekonomist dr. Janez Šušteršič piše o slovenskem gospodarstvu in slovenski politiki. Sloveniji napoveduje še leto ali dve zaradi začaranega kroga v katerem je slovensko gospodarstvo, politika in volilci.

Razvoj podjetništva in gospodarstva bi spodbudili veliko manjši davki. Danes imamo ogromne davke, ki podpirajo številno birokracijo, mafijo in lenuhe – a uradno pa “socialni model”. Nujne bi bile reforme v smeri osvoboditve podjetništva in delavcev s pomočjo manjših davkov le tem in na račun zmanjšanja državnih prispevkov (subvencij) tistim, ki ne delajo – a parazitirajo.

To bi lahko naredila močna vlada oz. politika, ki pa tega ne bo naredila. Ker tudi volilci ne bodo volili drugačnih politikov ( ker v Sloveniji nimamo drugih politikov kot zgolj socialistov: orto rdeči socialisti so danes na oblasti, malo manj rdeči socialisti pa so v opoziciji) – tudi ne bo rešitev. Podjetja in delavci pa se šibijo v nekonkurenčnosti in pod gigantskimi davki, ki jih morajo plačevati državi. Birokracija in mafija v fevdalni Sloveniji pa očitno živita kot da krize ni, kajti dosedaj je vlada večino miljonov € pufov najela za reševanje – ne gospodarstva -temveč rdeče tajkunske mafije, ki jih je finančna kriza, slepi krediti, gradbena kriza in tajkunizacija podjetij dobesedno slekla do beraškosti.

Podjetja so svetovno nekonkurenčna že desetletja in jih je ta kriza potisnila na rob ali čez rob preživetja. Ker bodo podjetja letos in drugo leto hitro propadala, bo mnogo več tudi brezposelnih, davkoplačevalskega denarja pa vedno manj.

Kot je zadnjič že Mazzini napisal – Šušteršič si očitno ne upa, kot si ne upajo politiki , ne gospodarstveniki ( od politike, mafije, in/ali YESa nastavljeni managerji in “managerji”) v Sloveniji ni samo 100.000 brezposlenih oktobra 2009, kar znaša 10%. Temveč je še vsaj toliko DRŽAVNO (statistično) PRIKRITIH brezposelnih med mladimi ( torej + 10%): dijaki, študenti, večni študenti – ker je sistem šolanja pri nas zgolj Potemkinova vas: študentom država in socialistična podjetja ne morejo ponuditi več novih delovnih mest, zato jim omogočajo 20 let dolg NEKVALITETEN študij oz. ŠOLANJE na zelo slabih šolah in univerzah in pa neobdavčeno študentsko delo ter življenje pri mamici in atiju oz. na račun penzije dedka, babice in mamice ter atija v njihovem dvosobnem stanovanju.

Zanimiv mi je citat:

” Razredni sovražniki

Ljudje se v takšnih časih navadno bojijo, kaj bodo storile množice. Bo prišlo do stavkovnega vala, spontanih uporov, socialne revolucije? Sam menim, da bi nas moralo bolj skrbeti, kakšen bo odziv oblasti in politike na splošno. Z vedenjem oblasti namreč nimamo posebej prijaznih izkušenj. Ko se je socialistični sistem v sedemdesetih letih znašel na robu gospodarskega zloma, se je tovariš Tito izdatno zadolžil, da je lahko še vedno kupoval socialni mir, za politični mir pa poskrbel s pozaprtjem kopice sovražnikov socialistične ureditve.

Njegovi učenci so v osemdesetih letih, ko ni bilo več poceni denarja za reševanje sistema, sicer veliko govorili o stabilizaciji in reformah, v resnici pa zakuhali državljansko vojno, samo da bi se obdržali na oblasti. No, tako hudih stvari se nam vseeno še ni bati, čeprav smo v Ljubljani spet poimenovali ulico po velikem učitelju in s tem navdušili komunistično mladino, prav tisto, ki se ji je poimenovanje letališča po eni od žrtev njegovega režima zdelo prava kontrarevolucija.”

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.