PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

6cm in 13 tednov

Objavil pavel, dne 30.09.2009

Ta teden sva bila z ženo na UZ. Bitje je veliko že 6 cm (glava -trtica). Dobila sva fotko. Ginekologinja je bila izredno komunikativna, prijazna, ustrežljiva – skratka po dolgem eden dobrih zdravnikov. Nekaj časa smo potrebovali, da smo otroka spravili, da se je obrnil in da mu je lahko z UZ pomerila “debelino” nuhalne svetline, ki je bila 1,3 (menda mm), kar pomeni, da je verjetnost Downovega sindroma zelo majhna, a še zmeraj je. Žena je dala še kri, da ji preverijo še verjetnost tega sindroma pri otroku iz hormonov v krvi.

Dete je zelo živahno. Dalo se je lepo videti glavo, obraz, nogice in rokice. Ginekologinja je glede na velikost sklepala, da je bila ovulacija nekaj dni prej. Vpisala je datum zadnje menstruacije, ki je bil 10.7. 2009. Ginekologinja je tudi pogledala možnost spola, ki se pri tej starosti (3 mesece) otroka še ne da zagotoviti, da pa se oceniti. Ker ima dete kar veliko gubo na spodnjem delu trebuha, sklepa ginekologinja, da se bodo razvili spolni organi dečka.

S tavelkim otrokom sem bil nedavno na sistematskem pregledu za triletnike. Velikost je 98 cm, teža 15,6 kg, dal je urin in kri. Poskusil je iz 5m gledati na predmete (ocena vida), zdravnica pediatrinja mu je potegnila kožica iz lulčka, ki gre dostikrat zelo težavno dol. Debatirala sva tudi o kašljanju, ki poteka že 8 mesecev in se za krajši čas pomiri. Naj bi bil vzrok v povečani žrelnici, zato mi je dala napotnico k ORL, ki bo odločal o operativnem posegu. Mali je dostikrat zjutraj hripav, ponoči pa težko diha zaradi povečane žrelnice, ki hkrati vnaša tudi klice v zgornja dihala. Naslednji teden imava spet sistematski pregled, tokrat pri psihologu, ki bo očitno spraševal o samostojnosti otroka, ki gre zvečer še spati s pleničko, čeprav je bil ponoči tudi že suh.

Manjši sin je prebolel prvi teden vrtca, kjer je vsako jutro zajokal, ko sva ga z ženo pustila tam v vrtcu. Baje je parkrat jokal tudi dobro uro ali dve. Kasneje sva uvedla tudi zgodnji zajtrk zgolj zanj. To mu pomaga prebroditi tisto uro do zajtrka v vrtcu. Majhni otroci jokajo zaradi:

  1. lakote
  2. žeje (najpogosteje)
  3. utrujenosti, zaspanosti ( drugi najpogostejši vzrok)
  4. preveč vroče mu je, zebe ga
  5. želje po toplini starša, crkljanju
  6. zobki
  7. prihajajoča bolezen
Sedaj je 5. teden obiskovanja vrtca in je že 4 tedne vse v redu. Ker ga jaz običajno pobiram v vrtcu, sem presenečen te želje po bližini in pogrešanju mene. Otroka sta zelo navezana na mamo. A ko gre mamica na službeno pot, čisto dobro funkcioniramo. Ko ju pridem iskati v vrtec oba pritečeta k meni v objem za par sekund, zelo zelo vesela.

Ima pa starejši sedaj popadke, ko ga mora oblačiti mamica, slačiti mamica, iz avta ga mora dajati mamica, vse mora mamica. A ko sva sama ali nekdo tretji, potem mora vse oči narediti.

Se mi zdi, da mlajši dosti počasneje napreduje pri govorjenju. Medtem, ko s starejšim prepevava pred spanjem pesmice, mlajši zna govoriti samo tri besede pri letu in pol: ” ATA…MAMA …ANA”. Zato pa se dostikrat dere, je bolj agresiven, bolj odločen, manj plašen. Morda sva prvega otroka pri letu in pol preveč trdo prijela na začetku, ko so se pojavljala obdobja trme.

Danes je starejši videti prevečkrat plašen, vase zaprt, malce odmaknjen, umaknjen, manj komunikativen (čeprav je bil prvo leto in pol zelo komunikativen, ekstremno za fanta) in preveč občutljiv, preveč senzibilen, včasih kar malo žalosten, kot kak koker španjel. Mlajši pa je presentljivo v zadnjih 3 tednih postal pri igri bolj samostojen, kar je bila doslej značilnost starejšega sina.

Teh 14 dni je pri nas veliko virusov, prehlad. Najprej starejši otrok in jaz. Ta teden pa še mlajši otrok: kašljanje, prehlad, hripavost, glavobol. Je pa zaenkrat vreme fino, da dopušča, da sta otroka veliko zunaj po vrtcu. Malega otroka še zelo čuvajo v vrtcu in imajo prepoved hoje ven iz sobe, da se baje “navadijo bližine in prostora”, kar mi je bilo zelo težko na začetku sprejeti, saj je v prejšnjem privatnem vrtcu bil cele dneve zunaj od začetka.

Zadnjič smo šli po trgovinah in smo nakupovali čevlje. Tavelik je dobil kvalitetne jesenske čevlje (okrog 45€), ta mali pa športne copate Merell ( okrog 39€), jaz pa sem v Massu vzel tretji par ( neki Mustang jesensko-zimski čevlji, okrog 50€) in tako smo imeli najcenejši par zastonj. Tavelik je dobil v Intersportu se športne copate, saj v vrtcu veliko telovadijo v telovadnici. Te pa so bile kar 40% znižane in so bile pod 17€. Oba z ženo sva prav iskala Merellke, ker je imel tavelik zelo dobre izkušnje s copati za 3 letne čase na dva traka z muckami, hkrati pa imava tudi sama dobre izkušnje.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.