PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Radijski intervju z liberalnim ekonomistom dr. Ljubom Sircem na Radiu Slovenija 1 danes, v sredo, ob 10:10

Objavil pavel, dne 29.09.2009

Tole pišem v torek zvečer. Na poti iz dela sem v avtu poslušal marketinško špico za poslušanje jutrišnje radijske oddaje z klasičnim liberalcem dr. Ljubom Sircem. Sirc je zrastel v podjetniški familiji v Kranju, ki je bil okrog leta 1930 cvet liberalcev, ki so od kralja Aleksandra dobili posebne ugodnosti in so množično vlagali denar v Kranj, v industrijo, v trgovino. Dosegli so, da je bil Kranj gospodarsko najbolj cvetoče in bogato mesto v Kraljevini Jugoslaviji. V Kranj je prišlo tudi veliko tujih podjetnikov, ki so tu postavili fabrike in se naselili. Največ je bilo Čehov.

Seveda so po revoluciji v WW2 komunisti vso to lastnino poropali in živeli na lovorikah, Kranj pa je gospodarsko propadal. Sirc je bil na Nagodetovem procesu nekaj let po koncu vojne obsojen na smrt kot angleški agent, njegov prijatelj Nagode pa ustreljen. Profesorja Furlana, ki je bil tudi eden od liberalcev obsojenih na Nagodetovem zrežiranem rdečefašističnem sodnem procesu, ki so ga speljali sodniki in tožilci, ki še danes živijo in se v demokraciji kitijo s svojim pravnim ugledom, pa je bil od raznih rdečih “SS” zasliševalcev tipa Ribičič ( ta je bil po Sirčevih pripovedih najbolj krut zasliševalec) tako izmučen, da je komaj leto dni kasneje po izpustitvi iz samice umrl doma v Radovljici, par dni po tem, ko ga je rdeča fašistična drhal vrgla v ledeno reko Savo in se iz starčka izmučenega in bolnega zaradi rdečega koncentracijskega lagerja še norčevala: “Spik ingliš…he he he…spik ingliš …hi hi hi…!”

To kar sem zgoraj napisal sem odnesel iz dosedanjih branj in poslušanj Sirca in njegovih prijateljev. Na radiju pa sem slišal danes zelo udarno napoved intervjuja:

” Veliko ekonomistov se danes strinja, da je ta velika gospodarska kriza rezultat velikega pohlepa …”

Sirc na to odgovori trezno, zdravorazumsko: ” Pohlep ni samo pri vlagateljih in lastnikih kapitala, pohlep je tudi povsod drugje v družbi. Tudi delavci in uslužbenci bi radi vsako leto večje plače…”

Skratka kriviti samo pohlep nekoga (“zlobni kapitalisti”), hkrati pa zamižati pri pohlepu množic – je demagogija. V kapitalizmu se pohlep transformira v delo in ustvarjalnost, hkrati pa se samoregulira s tem, da je mnogo tekmovalcev.

Medtem, ko je pohlep v socializmu nevaren, saj teži v samodestruktivnost, v velike kraje, pobijanja in v vojne. Drhal hoče vedno več, sama ni sposobna ustvarjati in delati. Torej lahko nekaj dobi le tako, da nasilno ukrade, izropa drugega. Ko to požre ( ker ukradenega ne znamo ceniti kot tistega kar smo s svojim delom in trpljenjem ustvarjali) pa gre spet na svoj plenilski pohod, ki ga psihopatsko opraviči kot nekaj dobrega in pravičnega. In spet in spet. Zmanjkuje ustvarjenega, toda lačna in stekla raja se številčno množi.

Sirc je v uvodni špici tudi navedel: ” Da je trg tisti, ki najboljše regulira vse stranpoti kapitalizma.”

INTERVJU http://www.rtvslo.si/play/dr-ljubo-sirc/ava2.45967473/

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.