PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Kritika novega družinskega zakonika ali “Freud se usmili levičarjev!”

Objavil pavel, dne 28.09.2009

Tale prispevek sem med vikendom prebral v Sobotni prilogi Dela pod naslovom

ki je očitno nek intervju s teoretskim psihoanalitikom in freudovcem Romanom Vodebom (ki ima svoj zanimiv blog).

….

Freud, priskoči nam na pomoč!

Vodeb ni nič milejši do politike. »Freud bi se v grobu obračal, če bi vedel za predlog novega družinskega zakonika. Geji in lezbijke v istospolnih skupnostih torej ne morejo biti dostojni starši posvojenim otrokom, ker istospolni partnerji otroku ne morejo ponuditi pravih izhodišč za ‘korektno’ oz. klasično (‘normalno’) rešitev Ojdipovega kompleksa. To otroku lahko ponudita le moški oče in ženska mati, ki imata različne genitalije in v otroka naselita (odločilno) idejo po medsebojnem (genitalnem) koitusu.«

C. George Boeree morebitne zaplete pri prehajanju iz faličnega obdobja odraščanja opisuje takole: »Mati je za vsakogar od nas prvi objekt ljubezni, hočemo njeno pozornost in naklonjenost, hočemo, da nas boža, hočemo jo v širokem seksualnem smislu. Mlad fant pa ima pri tem v boju za materino naklonjenost tekmeca v svojem očetu, ki je večji, pametnejši in še spi skupaj z materjo, medtem ko se sin sam obrača v svoji postelji. Oče je sovražnik. Da pa ne bi tudi sam postal kot starogrški kralj Ojdip, ki je nevede ubil svojega očeta in se poročil s svojo materjo, v normalnem razvoju fant najprej razvije strah pred kastracijo (ko spozna, da on ima nekaj, česar deklice nimajo, in ga zato lahko tudi izgubi), ta pa sproži njegove obrambne vzgone in svoje seksualne želje od matere preusmeri k deklicam in kasneje k ženskam, sam pa se začne identificirati s svojim očetom. Le tako lahko po puberteti vstopi v normalno seksualnost. Deklica, ki se tudi najprej zaljubi v svojo mater, mora tudi preusmeriti svoje želje še pred Ojdipovim obdobjem in po Freudu to naredi z občutkom zavisti, ker nima penisa; njen nadomestek za to naj bi bil dojenček, ki ga najprej želi dobiti z očetom. Oče pa je že oddan in mlado dekle svojo pozornost preusmeri k fantom ter se identificira z materjo, žensko, ki je dobila moškega, ki bi si ga želela tudi sama. Po Freudu ženske iz tega procesa pridejo manj heteroseksualne kot moški in tudi manj moralne, to pa zato, ker nimajo kastracijskega strahu, saj nečesa, česar nimajo, tudi ne morejo izgubiti.«

Če neuspelemu prehodu iz oralne faze otrokovega razvoja Freud pripisuje razvoj verbalno agresivne osebnosti in perfekcionistične, diktatorske osebnosti prestrogemu navajanju na čistočo med analno fazo, pa neuspešno zaključene genitalne faze po njegovem prinesejo pretirano zasvojenost s samozadovoljevanjem, oralnim seksom ter tudi homoseksualnost, vse to pa je po njegovem neodraslo. Vodeb sicer meni, da Freuda vsaj delno pri tem sesuva genska determiniranost spolne osebnosti, a ne popolnoma, zato pa sam nima nobenega razumevanja za »nevrotične izpade feminizma, ki radikalno negirajo koncept zavidanja penisa« in podobno. »Pri polni zavesti (in ‘z jajci na kladi’) trdim, da je tole posvajanje otrok s strani istospolnih partnerjev ‘norost na kvadrat’. Moje srce bije zelo na levi (pišem pa z desno), toda bolj norega zakona si levica ni mogla privoščiti. Geji in lezbijke posvajajo otroke? Freud, priskoči nam na pomoč!« je zapisal v neki spletni razpravi. In še: »Spola nista enaka in otrok potrebuje očeta in mamo, da lahko normalno, spodobno reši Ojdipov kompleks. Ne morem verjeti, da je tudi levica sposobna tega kretenizma. Bog, pomagaj levici, da se strezne!« Če se na Boga sklicuje teoretik, ki urad za verske zadeve imenuje »urad za božje psihotike«, potem je vsaj zanj stvar resna.  …”

vir Sobotna priloga Dela

  • Share/Bookmark

En odgovor v “Kritika novega družinskega zakonika ali “Freud se usmili levičarjev!””

  1. Alter pravi:

    Tudi ta Roman Vodeb je radikalni levičar, ko gre za kulturni boj in ekonomijo.

    Tukaj je pa drugače. Čeprav je preveč freudovski.

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.