PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Nemški gospodarski čudež po letu 1945 in Kitajski gospodarski čudež po letu 1978

Objavil pavel, dne 22.08.2009

Zaenkrat sta znani samo dve zelo uspešni tranziciji iz socializma v liberalni kapitalizem, ki na zunaj kažeta številne rezultate: od razvoja mest, do razvoja tehnologije, večjega blagostanja državljana in celotne družbe.

O tem, kako je Nemčija celovito opravila tranzicijo iz nacional – SOCIALIZMA in dosegla v nekaj 10 letjih to, da je 3. najbolj gospodarsko razvita država na svetu, piše v svoji knjigi o Slovenski tranziciji ekonomist Rado Pezdir.

O tem, kako je Kitajska naredila čudežno ekonomsko refromo ( iz komunističnega -fevdalističnega gospodarstva v liberlani kapitalizem oz. v svobodni trg), kako je Kitajska  v 3 desetletjih zmanjšala število revežev iz 70% na 7% in postala iz ene najrevnejših svetovnih držav tudi druga najmočnejša gospodarsko razvita država na svetu, ki hkrati tudi z nakupom obveznic drži v šahu najmočnejšo gospodarsko državo oz.  ZDA, pa piše Srb Marko Paunović (ekonomski svetovalec  premiera Srbije) na blogu REŠITEV JE TRG (glej mojo blogrolo) oz. (Tržišno rešenje).

Na vrh KP Kitajske je prišel reformist Deng Xiaoping. Tako kot leta 1970, ko smo pri nas imeli reform oz- liberal-komunista Staneta Kavčiča, ki sta ga konzervativna komunista Popit in Kučan uspešno zrušila po navodilu Tita in Kardelja. Deng Xiaoping se je zgledoval po predlogih liberalnega ekonomista Miltona Friedmana. Za začettek je dovolil kmetom, da so si skupno zemljo porazdelili in je vsak dobil svoj košček privatne zemlje. Rezultati so bili vidni že v nekaj letih, ko je izginila dolgotrajna lakota kitajskih kmetov. Nekaj podobnega je po prvih letih (1920) podržavljanja kmetij opazil tudi Lenin in naredil korak nazaj, da je zaustavil naraščajoča lakoto prebivalstva SZ.

Deng Xiaoping je začel uvajati privatno lastnino in z zakoni omogočal, da so ljudje v gospodarstvo vstopali s svojimi interesi, s svojimi željami in plani. Da so začeli delati zase, za svojo družino – ne pa za državo, za nek  glomazen ideološki sistem.

Kitajska partija je naredila korenite reforme gospodarstva, ki so Kitajsko izvlekle iz lakote, bede, revščine in jo v 30 letih pripeljale v vodilno gospodarsko svetovno silo. Ni pa KP naredila družbenih reform. Še vedno imajo enopartijski sistem, cenzuro medijev, prepoved svobodnega izražanja vere (obstaja samo ena, državna religija = socializem), nimajo demokracije. Tako, da bo Kitajska in morda svet zaradi tega še trpel številne probleme, ker reforme niso bile celovite, temveč le ekonomske.

Danes je Kitajska prva na svetu po razlikah ( razslojenosti glede na bogastvo, kapital, imetje) med bogatimi in revnimi.

PAUNOVIĆ na svojem blogu 15. avgusta 2009 zaključi prispevek o Kitajski z odstavkom:

“Scott Sumner, ekonomista koji je napisao vrlo zanimljiv post o Kini, za zemljišnu reformu u Kini, koja je sprovedena krajem 70-ih i 80-ih godina 20. veka kaže da je “to najbolja stvar koja se ikada desila u istoriji sveta”. A iza nje se krila vrlo jednostavna stvar – ako pustiš ljude da rade za sebe, a ne za državu, biće bolje svima.”

  • Share/Bookmark

En odgovor v “Nemški gospodarski čudež po letu 1945 in Kitajski gospodarski čudež po letu 1978”

  1. petras pravi:

    Cena razvoja je precej visoka…okolje so uničili, reke zastrupili in na tisoče ljudi je umrlo in še umira zaradi tega. Pravice odločanja tam nimaš če se bo postavila tovarna, ki bo spuščala strupe v potok iz kateraega pije več vasi je to nekaj normalnega . Veliko o razvoju in posledicah je bilo napisano v NATIONAL GEOGRAPHIC- ki je celtno številko namenil Kitajski in njenemu vzponu. Kako (če sploh) nameravajo to sanirati in kdaj pa ostaja odprto.

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.