PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Ne kulturni, ampak verski boj

Objavil pavel, dne 20.08.2009

V Sloveniji ne poteka kulturni boj, temveč verski boj. Kulturni boj je boj dveh različnih kultur: recimo v Sloveniji tradicionalne kulture in balkanske kulture. Ali pa slovenske kulture in ameriške kulture.

Tukaj pa je boj za duše, ovce.  Za socializem je znano, da si želi moč nad množicami in da ne trpi drugih religij.  RKC pa zgolj želi svoje ohraniti, kar pa ji sploh ne uspeva. Socializem je religija ( ima boga Tita ali Kučana, svoje FDV oz. kumrovške “duhovnike”, svoje svetnike – revolucionarje in heroje, rituale množic in procesije, ..) . Če bi imeli v Sloveniji normalne politike, bi seveda RKC držali ločeno od države (cerkev kot institucija se ne bi napajala iz davkov, a bi ji dopustili delovanja civilne družbe in bi njene programe subvencionirala ( šolstvo, zdravstvo, kultura) po isti lestvici kot ostale). Normalne države glede odnosa s cerkvami so recimo ZDA ali pa Anglija in Australija.

Jin v kvalitetnem prispevku pokaže na analogijo verskega boja v Nemčiji leta 1870, boja med protestantskimi in katoliškim delom Nemčije. A tam ni bilo kulturnega boja, temveč verski boj protestantov in katolikov.

Zanimivo, da tudi Jina odnese to do katolikov sovražno predsodkanje, češ da so katoliki zaostali, kmetje itd. A če pogledamo danes po EU, vidimo kje so najbolj gospodarsko razvite regije:

  1. Bavarska

  2. Severna Italija

  3. Avstrija

  4. lahko bi bili tudi Češka in Poljska, ki sta bili takrat zelo močni, a jih je komunizem spravil na raven Severne Koreje in Kube pred 20 leti. In je takrat zelo liberalno in katoliško Češko ( ki je bila baje najbogatejša država pred WW1) tudi uspel popolnoma ateizirati, na Poljskem pa si je ravno zaradi velike tradicionalnosti med katoliki polomil zobe.

Resda pa so v svetu dosti bolj uspešne ostale protestantske države kamor lahko štejemo Švico, Honk Kong in Singapur, če si že Anglije, Avstralije in ZDA ne upamo.

Še par opomb na Jinov prispevek:

Res so katoliki bili eni redkih, ki so se uprli Hitlerju. V Münchnu je že leta 1936 delovala tajna odporniška ( a ne teroristična!, saj niso nikogar ubijali, le letake so delili zavedenim katolikom in protestantom, ki so nasedli socialistu Hitlerju) organizacija na Univerzi z imenom Bela vrtnica. V njej je bilo samo 6 članov ( tako veliko Nemcev je bilo za socializem in tako malo za normalnost!) , pa še tu sta bila dva iz ene družina: brat in sestra Scholl. Pa še to Univerzo so v glavnem vodili jezuiti z doktorati. In te je tudi Hitler najprej pobasal v koncentracijska taborišča, Belo vrtnico pa postrelil.

Bismarcka bi lahko šteli med prve socialiste, saj je ukinil pol miljona prostovoljnih društev in vpeljal državno zdravstvo in državno socialno pomoč – s tem pa vpeljal glomazno birokracijo in tlakoval pot Hitlerjevemu nacional -SOCIALIZMU.

Jezuiti nimajo kaj dosti skupnega z Opus Dei.  Razen evangelija še to, da se jih sovražniki Cerkve bojijo in da imajo moč. V Cerkvi veljajo jezuiti za “leve” in “liberalne”, medtem, ko je Opus Dei skrajna desnica, kot prostozidarji, kot mafija. To ti jaz povem iz notranjosti, da ne boš poslušal raznih puhoglavih in rumenopisnih sovražnost_govornikov, ki jih preganja njihova neumnost in paranoja. Jezuiti so izredno izobraženi (imajo tudi največjo mrežo univerz po svetu), v tujini izobraženi, imajo tudi po nekaj doktoratov (običajno mora imeti vsak teologijo in filozofijo), tudi iz jedrske fizike. Najbolj znan je dr. Gruber ( po njem se imenuje kanal v LJ), pa slikar in filozof  dr. M.I.Rupnik, pa brat Cicicbanovega risarja dr. Kos ( ki je misionar na Japonskem in tam poučuje na Univerzi, pesnik) in trenutno zelo dober pisec v Financah dr. Peter Lah, komunikolog. Meni pa so bili že prej znani trije močni pisci duhovne literature:

  • Anthonny de Mello SJ
  • Silvano Fausti SJ
  • John Powell Sj.
  • Slovenskim vernikom sta  znana še pokojni pater Miha Žužek in pa pater Vital Vider, ki se je ukvarjal mnogo z vodenjem zakoncev in sem ju oba osebno izkusil na DV.
Glavna njihova značilnost je prinos evangelija z inkulturacijo ( Južna Amerika, Japonska, Filipini, Indija, Kitajska). Iz osebnih izkušenj svetujem vsakemu, ki je odrastel in želi pristno spoznati katoliško duhovnost ( duhovne vaje sv. Ignacija Loyolskega in “razlikovanje duhov”), da stopi v stik s kakšnim od jezuitov. Tam bo slišal in izkusil tako razum kot vero in ljubezen. Tam se mu ni treba bati fanatičnosti kakih verskih zadrtežev, čustvene neuravnovešenosti kakih newagerjev ali zasanjanosti in nerealnosti “vzhodnjakov”, ki kopirajo v Slovenijo budizem, hinduizem ali še kakšno drugo variacijo na to temo. Morda bo enega ali dva med njimi, ki je bil preveč pod vplivom FDV in raznih “sociologov kulture”, ali kot nekateri pravijo UDBE, kar je težko dokazati.

Za člane Opus Dei pa večina v Cerkvi sploh ne ve kdo so. Govori se, da so to kakšni pomembni lastniki bank, firm, itd ( seveda takih v Sloveniji ni), ki hkrati živijo zelo asketsko življenje in se srečujejo v majhnih laičnih skupinah.

Morda ne veš, da je bil kardinal Rode najbolj alergičen prav na kardinala dr. Martinija SJ, ki velja za najbolj naprednega škofa, pa ne po merilih ateistov, temveč vernikov. Hkrati pa je ob prihodu v Slovenijo zradiral iz vseh vplivnih mest v slovenski cerkveni hierarhiji jezuite in ljudi pod vplivom ignacijanske duhovnosti.

Bi dodal še par dejstev: na Poljskem in Češkem so danes na oblasti klasični liberalci (svobodni trg) in ne socialistični “liberalci” tipa LDS.

Glede čudežov, prikazovanj in halucinacij je tako, da je tu Cerkev zelo previdna: tipičen primer sta Kurešček in Medjugorje, ki še vedno nista od Cerkve priznana pojava. Sta še v opazovanju.

Jin, če bi gledal kulten film The Mission, bi lahko spoznal jezuite, kako gradijo skupnost, misijon, kjer imajo ljudje skupno lastnino. A zato morajo ljudje biti zreli in svobodni dduhovno. To je po evangeliju možno, ko se ljudje sami odločijo. Isto kot samostan, le da so tu laiki oz. tudi poročeni. Znano je, da so kibuci v Izrealu vsi po vrsti propadli. Komunizem pa vsiljuje vsem ljudem življenje brez privat lastnine, torej v revščini. Še to: takrat, ko so v 15. stl., jezuiti v južni Ameriki ustanavljali misijone je v svetu vladal fevdalizem in imperializem. Kmalu so vplivneži preko papeža dosegli, da ukine jezuitski red (SJ). In jezuiti so šli v Rusijo, kamor jih je Katarina Velika povabila kot Jude, ker je vedela, da bo s tem pridobila znanje in blagostanje države. @Zirosi: tvoj komentar je pod nivojem, ker je groba laž. Danes je v Sloveniji živečih 70% ljudi, ki so iz Cerkve potihem izstopili (po birmi nehajo obiskovati bogoslužje in ne živijo odnosa z Bogom), marsikdo tudi pisno ali s pompom (recimo malce premaknjena Makarovičeva). Število katolikov zadnja leta močno upada. In verjetno ostali ne upamo izstopiti, ker nas čaka smrt pred strelskim vodom cerkve :) )) ali najmanj izguba službe kot je bilo to 200 let nazaj.

  • Share/Bookmark

5 odgovorov v “Ne kulturni, ampak verski boj”

  1. nevenka nevenka pravi:

    Končno je nekdo priznal. Pokristjevanje je v skrajno nasilni fazi. Jaz kot nevernik sem stalno pod pritiskom, celo v službi, tudi tu na blogih je cel kup blogov, ki bi jih lahko enačila s prižnico. Ta svet ni niti približno demokratičen, vera je vedno bolj v državi, ustavnost je nepomembna in vera niti slučajno ni intimna odločitev.

  2. nimiy nimiy pravi:

    če že blodiš, vsaj blodi dosledno. če pa so tvoje sposobnosti omejena na to, da lahko v slovenij prepoznaš zgolj dve ideologiji, torej katolištvo in socializem, potem pa vse skupaj res nima smisla. ne vem, zakaj tukaj recimo izpuščaš kapitalizem, oziroma tisto ideologijo, ki ji sam pripadaš. da o tem, da kulturni boj v tej besedni zvezi pomeni “spopad” različnih idej/ideologij, svetovnih nazorov, ne pa dejansko kultur v pomenu, ki ga ti uporabljaš, niti ne zgubljam besed.

  3. Alter pravi:

    Nevenka, nikar ne laži. Če je kakšen pritisk ali šikaniranje, je v Sloveniji šikaniranje kristjanov s strani zagrizenih ateistov in komunajzerjev.

  4. nevenka nevenka pravi:

    Ne seri Alter. Tako kot včasih kdo zaradi verništva ni mogel narediti kariere, tako je danes marskije zaradi atezima ne more. Samo pšššst, niti besede več. Nobenega kalimerizma.

  5. Alter pravi:

    Nevenka, če kdo serje, ga serješ ti. Še nikjer nisem zasledil, da kdo ne bi mogel narediti kariere danes samo zato, ker je ateist. Je pa še vedno prisotno precej šikaniranja obratno – s strani ateistov do vernikov.

    Razen, če poznaš kakšnega ateista, ki je iz ne vem kakšnih razlogov hotel postati katoliški duhovnik in zaradi ateizma to ni mogel biti.

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.