PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Umrl je tovariš Tito

Objavil pavel, dne 21.04.2009

Takrat sem bil Titov pionirček. V šoli je bila histerija. Sedeli smo v klopeh z rdečimi rutkami okrog vratu, z modro titovko na glavi in s petokrako zvezdo na titovki. Postrojeni v redu kar lahko danes vidimo pri filmih, ki prikažejo Hitlerjugend. Velikokrat prej so nas vodili ob cesto, kjer naj bi se črni mercedesi s Titom vozili, mi pa smo Titu mahali histerično z rdečimi zastavicami, ki jih kasneje nismo smeli obdržati, ampak smo jih morali vrniti.

Doma je bila histerija. “Sedaj bo vojna! Napadli nas bodo! Ali pa se bodo hijene steple za njegovo kraljestvo!”

V družbi je bila histerija. Zame kot otroka se je takrat podrl svet. Sploh, ker sem videl, da so odrasli še bolj brezupni kot otroci.

Baje je umrl takle čas leta 1980. Vrhovni socialistični birokrati so njegovo smrt v UKC LJ še nekaj dni skrivali in se paranoično pripravljali na obrambo domovine, ki naj bi jo zunanji sovražnik ZDAJ ZDAJ ZARES napadel. Uradno so to oznanili 4. maja 1980 enkrat okrog 15h popoldne.

Meni se je potem počasi uspelo rešiti te kolektivne norosti. Toda to očitno ne velja za večino Slovencev. Jaz sem to kolektivno norost doživel in jo še kar doživljam, zato mene vodilni idioti ne bodo več farbali v malikovanje ideologije, voditeljev in čaščenje človeka in sistema. Kasneje sem videl, kako so razni kultni voditelji svoje ovce pošiljali v smrt s skupinskimi samomori in se nisem čudil, da te mentalne trike znajo narediti in jih zelo uspešno uporabiti.

YouTube slika preogleda

Za distanco si lahko ogledamo veličasten pogreb Titovega sodobnika, prav tako množičnega morilca, ki je kriv vsaj za miljon pobitih sodržavljanov. Občudujmo to veličastno zindoktriniranost, zadrogiranost, ZASLEPLJENOST in OTROŠKO NEMOČ (prezaščiteni) celih množic. To ni težko, težje se je zavedati, da je TUKAJ in ZDAJ isto. Da ima vsak od nas isti problem kot nek preprost Severni Korejec, zaslepljen s socializmom.

YouTube slika preogleda

Če parafriziram enega največjih vernikov v Tita pri nas, tovariša Stanovnika, je nepomembo, če je bil Tito zločinec, pomembno je, da je bil pozitivna osebnost. Zakaj je bil pozitivna osebnost? Ker drugače ne bi imel tako veličastnega pogreba in ne bi cel svet vladarjev, predsednikov in kraljev prišlo na pogreb.

YouTube slika preogleda

Taka retorika me spomni na pogovore v vrtcu z vrstniki. Tam smo imeli tako šibko in bedno argumentiranje.

No in sedaj najtežji del: preskočimo v našo sedanjost, v našo butalsko socialistično burlesko. Tega pa večina mojih državljanov ni zmožna gledati z distanco.

YouTube slika preogleda

Jaz razumem, da je folk pri 60 in 70-ih letih blazno konzervativen in nazadnjaški in se jim kolca po komunizmu, po socializmu. Ne dojamem pa, da to počnejo 20 in 30 letniki, ki bi morali biti uporniški, liberalni, inovativni – oni pa so konzervativni kot stari dedci in mamce in zganjajo nostalgijo. Morda to izhaja iz socialistične prezaščitenosti in indoktriniranosti ( enostavne vodljivosti človeka in množic preko nevidnih nitk), saj je znano, da so taki osebki na vseh podorčjih nesamostojni, nepodjetni, neinovativni.

  • Share/Bookmark

4 odgovorov v “Umrl je tovariš Tito”

  1. Arjan pravi:

    Liberalni kot sopomenka inovativni? Mislim, da je inovativno razmišljanje tisto, ki ne gre po ustaljenih tračnicah.

  2. Rado Rado pravi:

    Pavel: “Meni se je potem počasi uspelo rešiti te kolektivne norosti”

    Kolektivne že mogoče, za individualne pa ne dam roke v ogenj.

  3. pavel pravi:

    he, he.

    Morda imaš prav Rado.

    Če dovoliš še moje mnenje o tebi: Tebi se ni uspelo rešiti ne kolektivni norosti in ne individualni norosti. Čeprav ne vem, ali ti je kdajkoli sploh uspelo v tem kolektivizmu sploh razviti individualnost. Ti je?

  4. Rado Rado pravi:

    Individualizem, ali kolektivizem?

    Končno si odprl pravo vprašanje Pavel. To in ne komunizem, ali kapitalizem je prava dilema. Sem ti med vrsticami že dostikrat namignil v tej smeri, pa ničesar razen odmeva lastnih negativnih čustev v smeri proti nekdanjemu sistemu ne slišiš.

    Ne eno, ne drugo, je odgovor na gornje vprašanje. Kot je čisti kolektivizem neustreznen, ker ubija pestrost različnosti je tudi čisti indivudualizem povsem napačen, ker ubija sinergijo človeške rase.

    Oboje, je pravilen odgovor. Individualnost, da se lahko na polno izraziš in kolektivizem, da začutiš pripadnost svoji rasi in presežeš lastne (posamične) zmogljivosti.

    In odgovor na tvoje vprašanje Pavel. V obeh sistemih sem se dobro znašel. Prej sem izkoriščal socializem za lastno uveljavitev, zdaj to počnem s kapitalizmom.

    Vendar me to kar počnem ne ovira pri tem, da ne bi mogel izraziti svojih misli, kaj si o tem pravzaprav mislim.

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.