PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

He has been running wild!

Objavil pavel, dne 3.01.2009

Že naslov filma letošnjega James Bonda: Quantum of Solace me je prijetno zmotil, kajti kljub kar dobremu znanju angleščine za to besedo (SOLACE) še nisem slišal. Solace je sočutje. Sočutje je ena najbolj pomembnih besed za normalnega človeka, za civiliziranega človeka in za civilizirano družbo. A na žalost tudi ena najbolj zlorabljenih besed, prav tako kot je beseda LJUBEZEN najbolj zlorabljana v pojmovanju skoraj vsakega človeka, je tudi beseda SOČUTJE tako kot beseda SOLIDARNOST daleč najbolj zlorabljena beseda v političnem polju pojmovanj.

Quantum of Solace, James Bond 2008

Film sem si slučajno ogledal 2x. Prvič sem povabil ženo ven na randi za svoj rojstni dan. Drugič pa smo bili v  grupi ljudi, ki se je odločila, da si ogleda ta film.

Prvič mi je bil film noro hiter. Histerične akcije. Za razliko od drugih akcijskih filmov, kjer se zgodi, da kdo od glavnih junakov tudi zgubi in umre – se pri James Bondu to nikoli ne zgodi, zato se da film gledati z ironično distanco. Vseeno pa mi je bila tako uvodna muzika kot sam film v akcijah preveč hiter, preveč hrupen, preveč histeričen.

Seveda je tudi moderen, saj se ukvarja z modernim športom “urban climbing” ali kako se že temu plezanju in skakanju po stavbah, balkonih, strehah  itd. reče. Druga modernost je, da se ukvarja z ekologijo. Oz. elita mafijašev naj bi se pod krinko ukvarjala z ekologijo in z njo služila mastne denarce, veliko večje kot nastopač Al Gore, ki pride za pol ure predavati za pol miljona €. Tudi v Ljubljano, saj ga malomeščanska elita rada posluša.

Najbolj cenena sekvenca filma je bila, ko dva lovca v zračnem zasledovanju nista mogla sklatiti počasne, muzejske trdnjave , ki jo je pilotiral JB, ampak ju je JB celo uspel spraviti v smrtno past.

Skratka, v drugo sem šel gledati ta film, bolj kot ne, z velikim razočaranjem, a sem bil prijetno presenečen po koncu filma. Kajti videl sem par stvari, ki jih v prvo nisem opazil. Ob branju in poslušanju gledalcev in oboževalcev filmov JB, ki so bili vsi, več ali manj, zelo razočarani nad tem filmom, sem uspel celo videti par pozitivnih stvari.

1. Ta igralec ( Daniel Craig) je definitivno manj všečen kot so bili dosedanji. Očitajo mu večinsko, da je premalo možat. Da ni šarmanten kot Pierce Bronsan ali Roger Moore. So pa bili več ali manj vsi dosedanji igralci, bolj kot ne, veliki šminkerji, razen Seana Connerya, in niti ne dosti bolj možati. Tako, da se čudim tem opazkam. Tudi Craig ne deluje ravno možato, toda po svoje deluje kot običajen moški, ne kak šminker, prej kot policaj ali vojak, vsaj po bolj surovih potezah obraza.

2. Ne samo, da JB ni več šminker, frajer, temveč tudi ni več nek infantilno-pubertetniški lovilec kikel. Ni nek polnoleten zlati deček, ki v prostem času živi od šarmiranja žensk, a hkrati ni zmožen ene resne veze. Današnji James Bond pa pokaže neko zrelost, saj še vedno nekako živi v odnosu s svojo pokojno žensko, še vedno živi ljubezen. Za kar bi težko rekli, da so prejšnji James Bondi sploh kdaj okusili ljubezen. Seks ja, tudi zaljubljenost, ne pa ljubezni. Tako, da je današnji JB zrel moški. Ne vem odkod so dobili v naslov sočutje.

3. Glavna razlika s prejšnjimi filmi o JB pa je bila tudi največja kvaliteta tega filma: JB hodi po tako tankem ledu in skrajnem robu svojih odločitev, ko preganja mafijo, da celo britanska vlada posumi, da JB ni več profesionalen, ni več njihov. JB ugotovi, da so posamezniki iz britanske vlade povezani z lovkami mafije, ki jo JB preganja. Najbolj značilen stavek filma je, ko minister besno reče Bondovi šefici trditev o JB: ” He has been running wild!” oz. kot so prevedli v kinu: ” Ušel nam je izpod nadzora!” Del filma je James Bond brez pooblastil, preklicane so mu kreditne kartice, njegovi sodelavci ga lovijo, pa še CIA ga parkrat hoče ubiti. Sploh je posebnost tudi ta, da njegova šefica parkrat posumi v njega, pa čeprav ji je rešil življenje pred zvestim britanskim agentom ( ki je šefico varoval), ki ga je nazadnje mafija podkupila.

4. Štartna diskreditacija JB iz strani njegovih šefov je ves čas ta, da je JB postal maščevalen, nekompeteneten, neprofesionalen, saj ga žene maščevalna gonja za morilci njegove ljubljene ženske, ki je bila ubita v prejšnjem filmu. JB zadnjo minuto filma dokaže, da ge ne žene maščevanje, saj morilca izroči policiji, pa čeprav bi ga z lahkoto ubil.

5. Glavni nasprotnik JB v tem filmu je vele mafijaš, ki je tokrat eden vodilnih ekologov na svetu, nek sluzavi Francoz. Ta predstavitev ekologov mi je najbolj všeč, saj je zelo blizu resnici v večini primerov, kajti velikokrat se za t.i. ekologe in ekologe-lokalce izkaže, da je pod krinko ekologije skrito veliko okoriščanje, korupcija, lastni -umazani – egoistični interesi. Ter da so izvrstni manipulanti z neumno večino v javnosti.

6. Če film pogledam še s političnega vidika, je film prej kot ne levičarski, saj kaže predvsem vlade ( južnoameriške) in podjetnike ( ki sodelujejo z mafijašem -ekologom), ki so dejansko vodene s strani mafijskega velekapitala. Kot da vse na svetu vodi velekapital, ne pa dostikrat prav ljudje, ki so izvirni, podjetni, delovni in prodorni. Skratka ena od fam, ki jo non-stop skušajo prodajati levičarji ( in jim na žalost pri večini v javnosti uspe), da je vse na svetu vodeno s strani velekapitala. Da je podjetnik = kriminalec, da je bogataš = kriminalec ( kar pa v večini primerov v Sloveniji velja), da je politika = umazan posel, ki ga opravljajo zgolj pokvarjeni ljudje.

7. Zelo normalno je predstavljena meddržavna, mednarodna politika sedanjih držav, “real-politik”, kjer države politično šahirajo, kdo bo imel še odprte pipe nafte.

8. Lepo je predstavljena Italija, Sienna, znamenita arhitektura s podzemnimi skritimi rovi, pa znamenite konjske dirke. Prav tako je čudovita tudi Južna Amerika, zelo zanemarjen in reven Haiti, ter Bolivija.

9. Presenetil me je način, kako je globalna mafija komunicirala v operi, v upanju, da se izognejo prisluškovanju.

10. Drugače pa mi je JB vedno bil film, ki je kazal blišč kapitalizma in bedo vseh socialističnih državah, kjer je gospodarska elita = politična elita = mafija, ki se skuša tudi pretihotapiti na zahodni svet s pomočjo uporabe zahodnih kriminalcev v podjetništvu ( kar je na zahodu tretirano kot stranpot in se zato ostro sankcionira), ki pa jih zahodna policija in kaznovalni sistem ves čas preganja.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.