PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Film Avstralija v kinu za silvestrovo

Objavil pavel, dne 2.01.2009

To je bil najin drugi randi letos. Pred časom sva šla gledati James Bonda za moj rojstni dan. Recimo, da sva za silvestrovo praznovala obletnico poroke.

Otroke sva peljala k mojim staršem, ki so bili srečni, da so jih lahko imeli tisti dve uri ( kasneje se je zaradi dolžine filma izkazalo, da so ju imeli kar 3 ure!!!)

Avstralija je sentiš, pocukran film, za ženske in za zjokane moške. Cenen. S cenenimi ( dragimi igralci: Hugh Jackman = moški leta 2008 po izoru žensk ( kdo bi si mislil!) in ledeno hladna ter kobiljasta Nicole Kidman). V osnovi nič posebnega. A po pogovoru z ženo in z drugimi, ki so ta film gledali, moram vseeno napisati opažanja, ki jih večinoma drugi ljudje niso opazili, ker so se prepuščali poceni romantičnim čustvom.

Film je res lep, če gledamo naravo Avstralije.

Osnovna zgodba je tipično zaljubljensko iskanje dveh oseb, ki po nobeni varianti ne bi mogli biti skupaj, ko pa že prideta skupaj, pa se spet zaplete in se do konca ne ve, ali bosta spet skupaj.

Dodana je še vojna oz. invazija Japoncev na tisti del Avstralije. Hkrati pa so dodani še folklorni elementi Avstralije, jemanje aboriginskih otrok in njihova prevzgoja v internatih, taboriščih. Tu tako nimamo samo dveh odraslih, ki se čez cel film iščeta, da bi prišla skupaj, pa nikakor ne zmoreta ( kar je tipična osnova filma 20. stl.), temveč imamo tudi aboriginskega otroka (Nollah) s svojo prvenstveno intuicijo, sanjami in ZGODBAMI. Fant z vero, da bo pel pesmi, magično pričakuje uresničitev želja. Torej tipično otroško – magično razmišljanje z dodatkom aboriginske mistike.

Kaj so stvari, ki sem jih ekstra opazil in jih ozavestil šele v pogovorih:

1. glavni problem zgodbe je kako rešiti veliki ranč oz. kako prepeljati 1.500 govedi v luko in s tem preprečiti popolni monopol nad govedom svojemu tekmecu. Na koncu imamo zgolj 5 do 7 ljudi, ki se borijo z velikim monopolistom in večino prebivalstva, ki nefair monopolista podpira. Ali zaradi malih koristi ali zaradi oportunizma biti na strani močnejšega – je vseeno. Podobna zgodba kot v Sloveniji.

2. za zajetje ženskih gledalk je nujna prava izbira ženske: to mora biti možačasta, oblastna, hladna, komandna ženska, ženska višje kaste. Na drugi strani pa divji moški, ki je iz nižje kaste, spada med divjake, med neprimerne ljudi.  Skratka nemogoča situacija, s katero se mora večino svetovnih žensk v globaliziranem svetu intimno oz. psihološko poistoveti.

3. ta ženska ima problem, ki ga ima skoraj vsaka sodobna mama: otroka, sina, spustiti ( mu dovoliti da zapusti njeno gnezdo in se in iniciiara v moškega)

4. ves čas je problem, kako naj ta ženska zmanagira in zapeca tega divjega moškega in ga po možnosti naredi odgovornega za družinsko življenje.

5. po svoje pokaže, da je vera in iskrena tradicija še kako pomembna za rast človeka in rast odnosov, skupnosti. Skupnosti, ki ni tako parazitska kot naša. Je pa ta vera dovolj plehko in vraževersko predstavljena, da jo je zmožna akceptirati večina gledalcev, množice, najmanjši skupni imenovalec.

Film se konča holivudsko. Konec osladen, vse dobro.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.