PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Govorjenje celih stavkov

Objavil pavel, dne 29.12.2008

Sedaj je spet pomoemben prvi sine, saj je naredil enega večjih razvojnih premikov. Ne samo, da se da z njim že dolgo normalno sporazumevati, da govori glagole in samostalnike, včasih eno, včasih oboje.  Zadnji teden namreč že govori cele stavke. Sicer so v kakšnih besedah ali pa v njihovi povezavi še kakšne slovnične napake – ampak cseeno. Pa sem doslej slišal, da v glavnem punčke začnejo govoriti kasneje. No, naš bo vsak čas star 2 leti in pol. Veliko se z njim ukvarjamo. Največ pa pripomore po mojem to, da prebiramo pravljice, knjigice oz. zgodbice. Potem te zgodbice kasneje na sprehodih obnavljamo, modificiramo, se o njih pogovarjamo. Najstarejši sine potem z veseljem zgodbice ponavlja, obnavlja, pripoveduje. Spomin ima fantastičen. Sedaj mi postaja tudi jasno, zakaj je ZZD tako očitno proti gledanju risank oz. TV za malčke mlajše od 6 let. Ker hkrati vidim tako to plat, kaj lahko z otrokom delamo na polju odnosov in kominikacije, zgodbice, burjenja domišljije – kot hkrati negativni pol – ko mu dam na PC več kot 2 risanke in po koncu namesto hvaležnosti doživimo čustveno izčrpanega in izsušenega otroka, ki agresivno protestira in tečnari, ker je “zmanjkalo droge”.

Hkrati smo na zadnjih obiskih bili presenečeni, da si je najsterejši končno upal iti na trampolin. Z ostalimi otroci je bil večina dneava skoraj neopazen in neproblematičen, tako otroci drug drugega motivirajo. Če bi bili doma, bi “ga imela stalno na grbi”, “stalno bi se želel crkljati”.

Druga stvar, ki sva jo razvila so bili ti puzzli, ki jih otrok tako rad sestavlja in se s tem zamoti po dobre pol ure na vsakega. Sedaj je dobil za različna darila kar 6 puzzlov velikosti okrog 4×5 ploščic.

Mali pa se je začel dvigati na noge in se ob parih padcih naučil tudi spuščati že. Drugače včasih stoji še na prstih, celo kot baletka, še huje, včasih na hrbtni strani prstov. Pri njegovih 8 mesecih in kilaži 11 kg naju to kar malo skrbi. A to je pač njegov refleks, saj sam to ves čas dela ko pride do omare, stola, kavča ali mene, ki berem kaj. Enostavno začne plezati in se dvigovati. Danes sva mu prvič dala gor ortopedske čevlja, da bi stal na celem stopalu in ne samo na prstih.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.