Že nekaj časa z navdušenjem spremljam prispevke o svetem Pavlu, ki jih v Družini piše profesor dr. Maksimiljan Matjaž, kajti leto 2008 je cerkveno leto posvečeno apostolu Pavlu.
Sveti Pavel, mojster El Greco
Pavel se je rodil v grškem trgovskem mestu Tarz ( danes je to azijski del Turčije) leta 8 po Kristusu z imenom Savel. To mesto je bilo zelo na prepihu raznih trgovskih karavan proti Perziji in s tem na prepihu raznih misli, idej, kultur, znanj. V Tarzu je živela tudi majhna judovska skupnost, kjer se je Savel rodil. Tam, kjer je človek na prepihu, stalno ogrožen v svoji identiteti – se človek bolj ukorenini in prečisti v svoji identiteti. Tako je tudi Savel zelo močno prodiral v judovsko religijo, že kot 10 letni deček je znal večino svetih knjig na pamet ( okrog 500 strani). Še celo preveč: bil je fanatično obseden z vsemi farizejskimi pravili. Kdor se preveč oklepa pravil, je v osnovi zelo prestrašeno bitje, negotovo bitje in nazadnje nesvobodno in krčevito bitje. Vseeno je bil Savel izjemno izobražen tako v judovski religiji, kot v grških znanjih, predvsem v grški filozofiji. Savel se je kot bodoči rabin najprej moral izučiti ene od obrti, da se je lahko samostojno preživljal: naučil se je izdelovanja šotorov.
Savel je sodeloval pri preganjanjih učencev Kristusa. Bil je celo voditelj preganjalcev. Sodeloval je pri uboju prvega večjega karizmatika med Jezusovimi učenci: sv. Štefana. Sicer noben vir ne potrjuje, da je tudi Savel kamenjal Štefana do smrti.
Savla iz konja ( “znanja”, ” oblasti”, “svojega prav”, “samozavesti”) vrže Božji duh, ko se je vračal domov. Oslepi ga. Globinsko ga strese tako močno, da se Savel začne spreobračati. Savel v puščavi sliši glas:”Savel, zakaj me preganjaš?” Božji duh Savla tudi preimenuje, krsti v Pavla.
Kaj je bilo tako močno ob Savlovi spreobrnitvi v Pavla? Kljub močni veri v Jahveja, je Savel kljub vsemu čutil neko močno negotovost, strah, ukalupljenost v pravila. Predvsem to, da si mora LJUBEZEN V ŽIVLJENJU ZASLUŽITI. Celo v odnosu do Boga je doživljal točno to kar povsod v življenju: POGOJNO LJUBEZEN. Pri srečanju s kristjani in mučenci, ter nazadnje s samim vstalim Kristusom pa je začenjal doživljati glavno moč odnosa s Kristusom: to je zastonjsko in brezpogojno ljubezen. To je tisti MAGIS, “nekaj več”, ki ga je gnal v svobodo, v oznanjanje brezmejne svobode v brezpogojni ljubezni odnosa.
Nekateri podatki govorijo, da je bil Pavel kronično bolan, imel naj bi namreč epileptične napade, kar je v tistih časih pomenilo, da te je lahko skupnost usmrtila, kajti imel si znake hudičovega delovanja. Pavel je bil obdarovan s številnimi talenti: dober govornik, dober pisec, izvrsten razumnik in karizmatik. Po drugi strani pa je bil baje fizično videti prav klavrno: majhen, droben, plešast, grd, neprivlačen, menda celo šepav. Kljub vsemu je kasneje Pavel sam prehodil preko 60.000 km v svojih oznanjevanjih evangelija po Sredozemlju.
Pavel je znan predvsem po svojih pismih krščanskim skupnostim. Kot izjemen intelektualec je imel velikokrat konflikt s Petrom in ostalimi judovkimi kristjani. Pavel je želel evangelij prenesti poganom: Grkom, Rimljanom. Zato je bil velikokrat v strastnem dialogu z njihovimi veljaki, filozofi. Prav tako pa tudi z lastnimi judovskimi filozofi in modreci. Bil je izjemno spreten v dialogu, izjemen retorik, izjemen mislec in izjemen karizmatik.
Umrl je leta 64 po Kristusu v Rimu, ko so ga Rimljani obglavili, čeprav je večkrat čudežno ušel iz ječe, dostikrat pa se je kot dober pravnik skliceval na rimsko pravo, kajti od rojstva je bil rimski državljan.
Pavel je moj svetnik in svetnik mojega najstarejšega sina. Moderno govoreč bi lahko rekel, da je njegovo delovanje za mene še vedno velika avtoriteta, ki jo spoznavam iz Pavlovih pisem v Novi zavezi.
še par drugih podatkov, fresk, slik in ikon o sv. Pavlu iz Tarza.
