PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 17.12.2008

Mobbing v Sloveniji

Objavil pavel dne 17.12.2008

Na tale prispevek v Financah, ki govori, da je v Sloveniji kar 20% delavcev in delavk žrtev mobbinga, sem izluščil zelo dober komentar:

alek14 je napisal(a): Ugotovitve raziskave so po načinu izvajanja mobbinga točne (doživel na lastni koži). Preseneča me majhen odstotek. Vzork (kot ga vidim jaz) pa je politično nameščena nesposobna menedžerska garnitura, ki odsotnost lastnih poslovnih zamisli kompenzira s terorjem nad delavci in tako izkazuje neko nadomestno poslovno uspešnost.
Mobing je otrok kučanovske ekonomije. Vzroki so veikokrat globlji od samega zajebavanja in so povezani predvsem z oblikovanjem politične, sorodstvene, prijateljske, in bolj redko interesne klike, ki v firmi zaseda vodilne ali vodstvene položaje. V ta namen, da se za to kliko dosežejo, ugodnosti, se nečlani klike dodatno obremenjujejo ali izrinjajo iz firme. Mobing je zato eden izmed najbolj tipičnih družbenih odnosov kučanovskega fašizma. Amerika tega ne pozna, oziroma, to poznajo samo zmeneta, medtem ko so v Sloveniji, v kateri trg iz znanih razlogov ne deluje, žrtve mobinga lahko celo najbolj sposobni ljudje. To se tudi zelo lepo vidi skoraj na vsakem koraku, še lepše pa bo postalo vidno že v naslednjem letu, ko bo kučanovska svojat pričela propadati kot podirajoče se domine. Stika z relanostjo ta svojat pač ne prenese.

Enfrice.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, zdravje | Brez komentarjev »

Sveti Pavel

Objavil pavel dne 17.12.2008

Že nekaj časa z navdušenjem spremljam prispevke o svetem Pavlu, ki jih v Družini piše profesor dr. Maksimiljan Matjaž, kajti leto 2008 je cerkveno leto posvečeno apostolu Pavlu.

Sveti Pavel, mojster El Greco

Sveti Pavel, mojster El Greco

Pavel se je rodil v grškem trgovskem mestu Tarz ( danes je to azijski del Turčije) leta 8 po Kristusu z imenom Savel. To mesto je bilo zelo na prepihu raznih trgovskih karavan proti Perziji in s tem na prepihu raznih misli, idej, kultur, znanj. V Tarzu je živela tudi majhna judovska skupnost, kjer se je Savel rodil. Tam, kjer je človek na prepihu, stalno ogrožen v svoji identiteti – se človek bolj ukorenini in prečisti v svoji identiteti. Tako je tudi Savel zelo močno prodiral v judovsko religijo, že kot 10 letni deček je znal večino svetih knjig na pamet ( okrog 500 strani).  Še celo preveč: bil je fanatično obseden z vsemi farizejskimi pravili. Kdor se preveč oklepa pravil, je v osnovi zelo prestrašeno bitje, negotovo bitje in nazadnje nesvobodno in krčevito bitje. Vseeno je bil Savel izjemno izobražen tako v judovski religiji, kot v grških znanjih, predvsem v grški filozofiji. Savel se je kot bodoči rabin najprej moral izučiti ene od obrti, da se je lahko samostojno preživljal: naučil se je izdelovanja šotorov.

Savel je sodeloval pri preganjanjih učencev Kristusa. Bil je celo voditelj preganjalcev. Sodeloval je pri uboju prvega večjega karizmatika med Jezusovimi učenci: sv. Štefana. Sicer noben vir ne potrjuje, da je tudi Savel kamenjal Štefana do smrti.

Savla iz konja ( “znanja”, ” oblasti”, “svojega prav”, “samozavesti”) vrže Božji duh, ko se je vračal domov. Oslepi ga. Globinsko ga strese tako močno, da se Savel začne spreobračati. Savel v puščavi sliši glas:”Savel, zakaj me preganjaš?” Božji duh Savla tudi preimenuje, krsti v Pavla.

Kaj je bilo tako močno ob Savlovi spreobrnitvi v Pavla? Kljub močni veri v Jahveja, je Savel kljub vsemu čutil neko močno negotovost, strah, ukalupljenost v pravila. Predvsem to, da si mora LJUBEZEN V ŽIVLJENJU ZASLUŽITI. Celo v odnosu do Boga je doživljal točno to kar povsod v življenju: POGOJNO LJUBEZEN. Pri srečanju s kristjani in mučenci, ter nazadnje s samim vstalim Kristusom pa je začenjal doživljati glavno moč odnosa s Kristusom: to je zastonjsko in brezpogojno ljubezen. To je tisti MAGIS, “nekaj več”, ki ga je gnal v svobodo, v oznanjanje brezmejne svobode v brezpogojni ljubezni odnosa.

Nekateri podatki govorijo, da je bil Pavel kronično bolan, imel naj bi namreč epileptične napade, kar je v tistih časih pomenilo, da te je lahko skupnost usmrtila, kajti imel si znake hudičovega delovanja. Pavel je bil obdarovan s številnimi talenti: dober govornik, dober pisec, izvrsten razumnik in karizmatik. Po drugi strani pa je bil baje fizično videti prav klavrno: majhen, droben, plešast, grd, neprivlačen, menda celo šepav. Kljub vsemu je kasneje Pavel sam prehodil preko 60.000 km v svojih oznanjevanjih evangelija po Sredozemlju.

Pavel je znan predvsem po svojih pismih krščanskim skupnostim. Kot izjemen intelektualec je imel velikokrat konflikt s Petrom in ostalimi judovkimi kristjani. Pavel je želel evangelij prenesti poganom: Grkom, Rimljanom. Zato je bil velikokrat v strastnem dialogu z njihovimi veljaki, filozofi. Prav tako pa tudi z lastnimi judovskimi filozofi in modreci. Bil je izjemno spreten v dialogu, izjemen retorik, izjemen mislec in izjemen karizmatik.

Umrl je leta 64 po Kristusu v Rimu, ko so ga Rimljani obglavili, čeprav je večkrat čudežno ušel iz ječe, dostikrat pa se je kot dober pravnik skliceval na rimsko pravo, kajti od rojstva je bil rimski državljan.

Pavel je moj svetnik in svetnik mojega najstarejšega sina. Moderno govoreč bi lahko rekel, da je njegovo delovanje za mene še vedno velika avtoriteta, ki jo spoznavam iz Pavlovih pisem v Novi zavezi.

še par drugih podatkov, fresk, slik in ikon o sv. Pavlu iz Tarza.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bližnji vzhod, Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Knjiga, Starejši sin, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice, izreki puščavnikov, cerkvenih očetov, judje | Brez komentarjev »

Kaj mi pomeni “veseli december” in kaj “božični duh”?

Objavil pavel dne 17.12.2008

Izhajam iz družine, ki je bila komunistična. Decembra smo praznovali zgolj darila Dedka mraza pod novoletno jelko. Božič smo srečevali pri stari mami, ampak se ne spominjam, da bi doma imela kakšne posebne jaslice.

Menda naju je z bratom mama kdaj na skrivaj peljala v kakšno cerkev, kjer so bile dokaj razkošne jaslice in nama razlagala kaj kakšna figurica pomeni. Ob večjem pomenu risank, pravljic v najini otroški domišljiji in privlačnosti drugih bleščavih daril ( kakšni avtomobili na daljinsko vodenje, ali pa električni vlak – kar sem prepričeval staro mamo, da bi nama ga kupila – oče pa nam je to preprečil) nama ” božična skrivnost” ni kaj dosti pomenila. Zgolj en retardiran ostanek tradicije.

Danes najina otroka dobivata vabila od:

1. Miklavža iz župnije

2. od Božička iz ene službe ( privat firma)

3. od Dedka Mraza iz druge službe ( državna firma)

4. od Dedka Mraza (sindikata, čeprav nobeden od naju ni pri sindikatu: zapravljanje denarja in podpora mafiji)

5. od Dedka Mraza (Krajevne skupnosti našega mesta)

Sveti Miklavž je katoliški svetnik in naj bi bil resnična zgodovinska oseba, nek dobrotnik. Ker protestanti v ZDA niso smeli praznovati svetnikov ( protestanti svetnikov ne priznavajo), so si omislili konkurenco katolikom: Božiček. Danes je marketing večine trgovskih in tržno orientiranih podjetij Božička vzel v svojo zaščito, da čimveč robe proda.

Ker komunisti v svoji ateistični religiji nimajo svetnikov, ampak samo heroje, so tudi oni morali poiskati nadomestek in konkurenco Miklavžu, ki so ga hoteli na silo izbirsati, tako kot so delali tudi genocid nad ostalimi svetniki in verniki.

Potrošništvo skušam uporabljati, sem pa pozoren, da potrošništvo mene ne uporabi. Darila otrokom so zgolj simbolične cene ( starejši je dobil čokoladice in puzzle od Miklavža in poceni kocke od Božička, od Dedka Mraza pa bo dobil dve lutkovni igrici in še tista od Krajevne skupnosti je nastavljena točna v nedeljo, na čas maše! ). Jaz daril drugim ne kupujem. Žena pa je za svojo žlahto in mene je nekaj malega kupila: no, jo bom pa povabil v kino. Božične praznike skušam gledati kot originialno dejanje: Bog se je rodil Mariji kot Jezušček, kot mali Božiček. Bog ( nekaj vsemogočnega in abstraktnega) se je učlovečil ( konkretiziral, postal materialen, otipljiv, ranljiv, občutljiv), da bi nas ( tiste, ki želimo) ODREŠIL. Seveda to simbolno tudi nase prenesem, da izročam svojo realnost in prosim, da bi se tudi v meni rojevalo čim več Božjega.

Božič sem vsakokrat doživel ob rojstvu otroka. Sedaj pa, ko imava družino, želiva, da ta verski praznik, postaja tudi praznik najine družine. Saj je ta praznik poleg osebnega rojevanja Boga, hkrati tudi družinski praznik. Zadnja leta se polnočnice redno udeležim in me to, da je v cerkvi tudi 3x več ljudi kot ponavadi niti ne moti več, ker tega v sebi ne dovolim. Prav tako me osebno ne moti več to noro skakanje po trgovinah in zapravljanje za kič, čeprav je družbeno gledano to zelo žalostno obnašanje ljudi, ki svojo veliko notranjo praznino skušajo napolniti s kupovanjem kiča in zapravljanjem.

Bomo si pa ogledali jaslice v ljubljanskih cerkvah: sv. Rok v Dravljah in sv. Jožef na Poljanah. Če pa ne bo prevelike gužve, pa tudi v Marijini cerkvi, pri Frančiškanih.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Družina, Najini otroci, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, ZDA, inženirji družbe, modne družbene smernice, protestanti, služba | 3 komentarjev »