Še ena mojstrovina Maestra, dodajam copy -paste iz foruma Financ, avtor Maestro shaman ( najinteligentnejši, najhumornejši, najkreativnejši in najbolj literarno umetniški liberalec v Sloveniji, kar jih poznam):

Vsakič ko preberem kaj takega (op. glej zgornji naslov = članek v Financah, iz revije Manager) sem znova šokiran spričo žalostne ugotovitve, da je slovenski prostor še daleč, daleč bolj dijaboličen oz. zblojen, kot se mi je do tistega trnutka zdelo.

Po mojem samo v Sloveniji lahko sploh pride do tako absurdne in sprenevedave debate. In do takega absurda, da se nekoga, ki je solastnik podjetja, komur zavoljo transparentnosti in čistosti odnosov, sploh ni priporočljivo biti manager v lastnem podjetju, nekoga, ki se gre populizem s prestavljanjem plače v dobiček, v neki obskurni reviji Komunist, pardon hotel sem reči “Meneđer, bre”, hvali in čisla, kot nekakšno referenco z namigom na njegovo kao moralno vertikalnost.

Če ne bi vedel kakšna revija je tota revija Afngunc, pardon Manager in kakšno združenje je združenje Manager bi totega Šusterja tudi pokomentiral, ma se bom vzdržal. Bog mu naj nameni svojo pozornost, ki jo milostno namenja vsem glumcem in afnguncem, ko pač utegne.

Draga moja zblojena Slovenija. Začnimo na začetku, he,he.

Naslov totega članka je tak, ter tako zgoščen, da razkrije celotno dijagnozo in anamnezo slovenske socijalistično-boljševistične kolhozniške bolezni, bolezni katere bizarna posledica je, da se direktorja enači z lastnikom.

V normalnih, nezblojenih razmerah in deželah, ki ne bolehajo za kolhozniško psevdo-tranzicijsko socijalizem-kontinuitetno zblojenostjo in terminologijo, se pravilno ne reče , “Ali si bi direktorji morali znižati plače?”, pač pa “Ali bi direktorjem lastniki morali znižati plače”, oz. če smo čisto natančni, se tak stavek pravilno glasi “Ali bi lastniki podjetij morali direktorjem prekiniti pogodbe in jim predlagati nove, z nanovo definiranimi nižjimi kompenzacijskimi paketi, namesto, da jih odpustijo in si poiščejo cenejše?” Skratka, legitimen poskus obupanega lastnika, po meodi ČPUBD (Če poskus uspe bo dobro).

Skratka, znana dilema vsakega ponesrečenega koitusa, ali bi moški naj poskusil z dojebavanjem, preden se osramočen razide s pupo? Jaz osebno menim, da dojebavanje ni opcija. Razen, če sta oba na trgu bolj v slabem položaju. he,he.

In na tej točki pridemo do namiga zakaj je v bistvu vse to, čemur smo priča v tem članku, eno samo miskonceptualno in zblojeno socijalistično-boljševiško, kolhozniško, terminološko in v bistvu tudi vsebinsko gledano, perverzno onegavljenje.

Namreč, v normalnih ekonomijah, normalnih družbah in normalnih podjetjih obstaja trg dela, na tem trgu dela so tudi nekoliko specifični , ma še vedno odvisno zaposleni , ki se jim reče “ meneđeri “.

Toti pubeci, toti spec. delofci – meneđerji , ki se za peneze in benefite v naravi, lastnikom prodajo na povsem enak način kot se vsaka druga prostitutka v državah kjer je prostitucija legalna, imajo na trgu, recimo enih USA (poklicnim levičarjem, ki poklicno sovražijo USA in prosti trg, priporočam, da se na tej točki vgriznejo v spodnjo ustnico in se nekako pretolčejo do konca tega posta) pač svojo ceno, kot vse drugo blago in storitve oz. znanje im pamet na trgu. Tudi takrat, ko na zunaj tega dejstva ni moč preprosto detektirati.

Recimo Charles Giancarlo, ki je nekoč delal v Cisco in je bil predviden za sukcesorja gospodu [CEO] Chambersu, je spričo svojih znanih in preizkušenih, dokazanih kvalitet in sposobnosti, pred cca letom dni nenadoma na trgu dobil “Oferto ki jo ni mogel rifjuzati” in se je zavihtel v novo podjetje. Pač, trg je prepoznal njegovo vrednost in mu je neki novi lastnik, ko je proaktivno šel na lov na glave po trgu, ponudil nekaj novega, očitno boljšega celo od tega da postane CEO velikega Cisca, podjetja, ki je že celo desetletje med najbolj zaželenimi podjetji s strani ponudnikov dela.

Na podoben način stotine tisočev managerjev, tako kot vsak drug odvisno zaposleni, nenehno prehaja iz podjetja v podjetje in pri tem išče in nenehno optimira zase najboljšo kombinacijo dela in kompenzacijskega paketa.

Podjetja oz. lastniki podjetij oz. njihovi proksiji se po drugi strani v zvezi z managerji prizadevajo za dvoje: kako v svoje podjetje pritegniti najboljše oz. njihovi poslovni inicijativi najbolj ustrezno dobre managerje in kako pri tem plačati kakovosti primerno tržno ceno, zasledujoč pač logiko minimiziranja stroškov oz. vhodnih cen.

Na primer, če se ve, da je Jože Colarič manager, katerega profil, izkušnje in znanja so takšni, da zna voditi velika podjetja in operacije tipa Krka, potem je neustrezno, overkill in v bistvu nemogoče, da ga najame malo podjetje Afteršejv Limited iz Kungote Zgornje, ki se ukvarja z izdelavo pohištvene kovinske galanterije. Temu, dragi moji socijalistični kolhozniki se tudi reče trg dela.

Kajti Colarič se v zblojeni Sloveniji, diskontirano zaradi solastništva in kompenzacije skozi delničarstvo, ter zaradi eksproprijacijsko visokih davkov in paradavkov (prispevkov), Krki resda navidezno prodaja za borih pol meljona ojrof, ki si bi jih morda oni lastnik podjetja Afteršejv limited celo privoščil, ma Joškova vrednost, oz cena na trgu je v resnici povsem drugačna.

Kajti, če bi Joški kaj bilo do tega, oz. če se bi mu kaj dalo premakniti iz Krke, bi Jožek lahko delal za katerokoli veliko farmacevtsko družbo za plačo, ki bi z varijabilnim delom lahko v zelo uspešnih letih segale celo tja do fantastičnih 50 in več meljonof ojrof letno.

Lastniki predmetnega faramcevtskega giganta se takega trošenja penezof ne bi šli zato, ker so altruisti, razsipneži oz. kako drugače iracionalni, pač pa zato, ker računajo še več z Jožekom profitirati in ker računajo, da s tem ubijejo vsaj dve muhi na en mah, sebi dobijo majstra in konkurenci preprečijo, da pride to tega majstra, ki ga je pač slabo imeti za tekmeca.

Če si pa nekoga ne moreš privoščiti je pa drug problem. Jaz si recimo tudi ne morem marsičesa in marsikatere privoščiti. Jebatga sem pač v takšni ligi. Tudi N.K. Domžale si ne morejo privoščiti Ronaldhina. Sicer pa Bog niti ni imel v mislih, da si bi vsi lahko vse privoščili, he,he.

Najzaj k rdeči črti. Ni torej manager tisti, ki si sam sebi zniža ali poveča! (he,he) plačo, pač pa to dejanje izvedejo lastniki, oz. točneje, to v bistvu naredi trg. Normalno, porečem jaz, saj to ni niti naravno niti normalno, konec koncev gre tudi za ultimativni konflikt interesov.

Prav tako je večini Slovencev očitno neprezentno, da gre tu v bistvu za iniciranje novega pogajanja, ki je za lastnika tvegano če ima dobrega managerja. Ker dober manager lahko zavrne poskus redefiniranje njegove pogodbe in kot vsak delavec, ki je prepričan, da mu tega ni treba sprejeti, lastniku v bistvu zabrusi, da si naj krizo prebrodi pač z nižjim dobičkom, ali ga odpusti, če si ga ne more privoščiti.

Btw, v kurbišču poskus redefiniranja cene na koncu razreši vunbacitelj oz. makro osebno.

V praksi bo samozavesten manager najbolj pogosto preprosto zavrnil novo pogodbo, se pustil odpustiti brez razloga, vzel po pogodbi definirano odpravnino in šel. Nekateri bodo začasno sprejeli nove pogoje, si poiskali novo delo in odšli.

Mirno bi takšno ponudbo nižje plače sprejel zgolj slab manager, oz kot bi moj prjatu tovariš JPD, partizansko ime Boris, rekel, manager desperados. Slabemu managerju se ne ponuja nižje plače, pač pa se mu da odpoved.

Dragi moji žurnalisti, dragi moji populistični matjaži, drago moje kolhozniško ljudstvo socijalistične republike Slovenije, dajmo skupaj ponavljati tisočkrat, oz. dokler si čisto vsi do zadnjega ne zapomnimo: “Direktor je delavec, prostitutka, ki se za peneze prodaja lastniku. Lastnik, oz. v ozadju za tem čepi de facto trg, določa, viša ali niža plačo direktorja. Direktor ni lastnik in ni fevdalec, ampak kvečjemu svobodnjak, veliko bolj pravilno je pa reči, da je navaden, sicer nekoliko bolje plačan tlačan”. Seveda, pa ta trda življenjska resnica ne pomeni, da se totih razmerij moramo iti necivilizirano in nekulturno. Ravno nasprotno.

LP shaman, manager, podjetnik, lastnik podjetja in kakopak tudi zaradi tega še antifašist, torej antikomunist

K nam so v OŠ hodili starčki, partizani, prvoborci, ki so pravili svoja junaška dejanja nam prvošolčkem, ki smo jih takrat poslušali z odprtimi usti ( kar nekateri polnoletni praznoglavci še sedaj delajo). Poslušali smo o herojstvih ( zgodovina pa nepriklicno najdeva zgolj kriminalne plati večine od teh naših herojev), ki imajo danes vedno večji odtenek grozodejstev, genocidov, terorizma, državljanske vojne, vojnih zlčinstev, fanatičnosti v ubijanju. Pa o tem, kako so bili tovariši, pravi komunsti, zelo solidarni, da je pravi komunist solidaren s tovariši in revnimi delavci, da ne bo tak kot fevdalna elita in buržuji, ki imajo NEKAJKRAT BOLJŠI standard od najrevenejših delavcev. V socializmu ne sme biti elit, vsi moramo biti ( enako revni, enaki siromaki, enaki travojedi).

Večina folka ni vedela, kaj se v resnici dogaja. Dolgo ne, no vedeli so za kralja …ups … MARŠALA tov. Josipa Broza Tita, to ja, saj to je bilo božje bitje, ki si zasluži božansko življenje, ampak, da je imela vsaka republika bivše Juge (SFRJ) kar vsaka okrog 1000 takih uživačev, ki so živeli na njihovih žuljih in izgaranosti, to pa večina ni vedela. Tudi jaz ne, dolgo.

Pred kratkim je v javnost prišel dokument o nadstandardno bogatem življenju partijske elite ( danes so predstavniki tajkuni in ostali politično-gospodarsko-kriminalni akterji). Da okrog 1000 partijskih vladarjev živi v bogastvu, v blišču, nadstandardno, da se preseravajo, medtem, ko je takrat večina ljudi nekaj let jedla neslano ( niso imeli za sol) polento 3x na dan ob črni kavi ( iz praženega ječmena!) s kaplicami mleka, ker mleka ni bilo v izobilju. Dan za dnem. Tukaj pa je tekel viski v potokih, vsak dan so jedli meso, divjačino, tropsko sadje iz celega sveta, najdražje čokolade in slaščice, ameriške cigare, karkoli so si poželeli. Med tem, ko je narod garal po deset ur na dan “za gospodarsko obnovo domovine”, se odrekala, si trgala od ust – se je ta elita bogato zabavala in norčevala iz bebastih butalcih, ki jih je ves čas slepo vlekla za nos na dokaj lahkoten način, brez kakšnega večjega truda. Pri bonvivianskem življenju niso imeli mere oz. SAMO-OMJEJVANJA, kakor jo tudi danes nimajo. Vmes med to 1000-glavo elito in 2 miljona revežev je bilo okrog 20.000 ljudi dvorjanov, ki niso tako dobro živeli, živeli pa so ti dvorjani dosti bolje kot večina “enakih” državljanov, ker jim je tako elita socialističnih fevdalcev plačevala MOLK.

Za primerjavo. moja stara mama je kot otrok preživela WW1. Med WW2 je šivala za partizane in domobrance, kdorkoli je pač vdrl v hišo. Bila je preprosta, verna ženska, a me je velikokrat znala ustaviti v moji otroški partizanščini s katero smo bili takrat otroci, pionirčki napumpani v vrtcu in v OŠ, da o slavnih partizanskih filmih sploh ne govorim (” Takrat nisi nikomur zaupal. Na obeh straneh so se dogajale grozne stvari. Nas, navadne ljudi, ki nismo nič vedeli o politiki, nas je bilo zelo strah.” Mamo sem rad obiskoval in se z njo pogovarjal, ko je šivala za celo vas in ko so jo obiskovale stare ženske s cunjami “za popraviti”. Vsaj 20 let po koncu WW2 je bilo zelo težko življenje. Vsak dan je ob 6h zjutraj vstajala in s kolesom hodila v bližnje mesto delati v tovarno, ne glede na vreme, razen v nedeljo. Tam je delala 8 ur težaško delo navadne delavke za drobiž. Hrano se je dobivalo na karte, vsakemu človeku ena drobna merica. Po koncu je prišla domov in delala gospodinska dela, še večkrat pa je upravljala malo kmetijo in veliko njivo, da so imeli hrano za praščiča, dva in zase. Ponoči je še šivala za celo vas, da je dobila še kakšen dinar ali dva ( cenena dela). Imela je 5 otrok, kar 2 sta ji v zgodnjem otroštvu umrla zaradi slabih razmer, podhranjenosti. En otrok pa kasneje v mladostni dobi. Otroci so se pazili in vzgajali sami. ” Takrat je bilo težko! Tako težko, da vi ne morete danes razumeti!”

Mi lahko danes samo opazujemo kam je pripeljal socializem v številnih državah. Najbolj fanatično se komunizma danes držijo še v Kubi in v Severni Koreji. Kdor pozna tam razmere, ve, da 99% ljudstva živi s pol dolarja na dan. Da so ljudje tam podhranjeni, pa čeprav bi z dobrim upravljanjem gospodarstva lahko državo pripeljali na nivo Floride ( Kuba) ali na nivo Južne Koreje ( Severna Koreja). Hkrati pa tudi tam elita živi na nivoju holywoodske smetane, celo najnovejše filme preje vidijo v svojih kinodvoranah kot pa Američani in Evropejci v kinih, medtem ko par miljonov dojenčkov od lakote in od pomanjkanja antibiotikov umira v sekretih, ki jim rečejo bolnišnice.

Vredno si je ta dokumet na PC skopirati, kajti KGB ga bo verjetno zelo hitro dala zbrisati iz spleta.

Vir dokumenta za Download, Ministrstvo za pravosodje

Naše svete krave v Butalah pravijo, da je naš nepremičninski trg specifičen. Nasploh so Butale nasproti vsemu svetu specifične, nekaj posebnega, zato za nas ne veljajo zakoni fizike, matematike in ekonomije.

Razumem nepremičninarje, prodajalce, ki živijo od prodaje stanovanj, da lažejo in da so pretirano optimistični.

Končno sem prebral zelo dober analitičen prispevek o cenah nepremičnin, ki je realen. Kako realen je in kdo bo imel prav, pa se bo pokazalo ŽE v letu 2009, tistim, ki ne znajo uporabljati ekonomskih enačb.

Blog Boštjan50: o cenah in nepremičninah

Danes je na Valu 202 novinar zabavljal čez Borata. Poimenovanje Pahorja s filmskim likom lepotca izza Karpatov iz filma Borat ( ki je pokazal tako neumnost Američanov kot predvsem veliko zaostalost zakarpatskih socialističnih in seveda zato zelo revnih Butalcev iz mini ex-communist country). Prvi je ta posrečen in humoren nadimek začel uporabljati po meni znanih podatkih SHAMAN in Foruma Financ ( glej blogrolo).

Le kako si drzne zezati čez Borata. Ali lepi Borat res izgublja nadzor nad svojimi skrajneži in interesnimi skupinami, ki bi jih moral znati OBVLADOVATI in VODITI ( o čemer izčrpno in kvalitetno piše Blitz na svojem blogu)? Kako je mogoče, da glavni mož Pahorjeve vlade: Cvikl (Herr Flick) že prvi teden delovanja vlade svojega šefa Pahorja, Borata, prevara, se mu svinjsko zlaže? Tako dejanje bi vsakemu dobremu in normalnemu voditelju dalo signal: losaj se ga A.S.A.P. !

Nad čem zabavljajo Boratu nekoč zelo servilni mediji: da so volili Boruta, dobili pa Borata. Ah ??? Ah, vsi smo vedeli, da je folk volil manekena, embalažo. Butalci so volili socialističnega in lepega Borata, kaj se sedaj delajo lepe in vadijo van. Borat je predstavljal tako lepoto -embalažo kot vsebino: ” tudi dobro vsebino v smislu: ne bom delal razlik med našimi in vašimi. Šel bom preko tega. “

Tega očitnega samo Janšisti in liberalci nismo verjeli ( ne ker je Borat lažnivec ali pokvarjen, temveč, ker nima voditeljskih spososbnosti, kajti težko je obvladovati okrog 1000 najbolj pokvarjenih mafijašev v naši državi, ki zahtevajo vsak svoj miljon evrov ali pa medijske reflektorje) hkrati pa OČITNO v ta trik ni verjela niti večina strankarskega aparata Borata . Izkoristili so ga kot Milka čokolado: ga kupili, ga naokrog kazali kot image, nato so ga odvrgli – njega kot embalažo in oblast požrli. Zato so ga že pri prvi stopnici začeli spotikati in porivati. Kar naenkrat bo kadrovski cunami (števec in imena zamenjanih strokovnjakov) s par tisoč ljudmi, ker niso strokovni. Ja, kdo pa je strokoven: ja, naši seveda, edino naši: Golubič, oz. Stalin, pa Frau Helga, pa Frutek, pa razni strokovnjaki iz kumrovške FDV, ja….to je elita slovenske stroke. Kam pa bomo prišli, če bodo vladi in premierju razni novinarčki iz radija dajali ukaze, kaj mora storiti. Pa še ti dobivajo navodila v interesnih ( mafijskih) skupinah in med svetimi kravami butalske scene.

Že nekaj desetletij se sprašujem, zakaj je šel našim komunistom nacional-socializem tako na živce, če pa so bili vsi skupaj socialisti. Pri urah zgodovine in v naših medijih boste vedno zasledili besedo NACISTI, ki nevednim zakriva original: SOCIALISTI.

Libertarec blog  (glej vir spodaj) zbira govore fašistov, nacistov in komunistov, ki imajo čisto podobne besednjake kot naši levičarski politiki, gradualistični ekonomisti, priviligirani novinarji in sindikalisti. Ne samo pred 60 leti, temveč danes, DANES v letu 2008 oz. 2009.

Zadnji govor  “ZAKAJ SMO SOCIALISTI” , nacista, delavca, delavskega funkcionarja, nacional-socialista  J. Goebbelsa, ki je bil eden od ključnih mož vzpostavitve nacional-socializma, človek, ki je perfektno obvladal laganje množicam, človek, ki je danes zgled vsem študentom novinarstva in PR.

Po svoje ga je zabavno brati, če živiš v Avstraliji, v ZDA. Če pa živiš in delaš v Sloveniji in v socialistični EU, pa je srhljivo-grozljivo.

vir Libertarec: