Ali “bi si direktorji morali” v teh kriznih časi ZNIŽATI plače?
Objavil pavel dne 16.12.2008
Še ena mojstrovina Maestra, dodajam copy -paste iz foruma Financ, avtor Maestro shaman ( najinteligentnejši, najhumornejši, najkreativnejši in najbolj literarno umetniški liberalec v Sloveniji, kar jih poznam):
Vsakič ko preberem kaj takega (op. glej zgornji naslov = članek v Financah, iz revije Manager) sem znova šokiran spričo žalostne ugotovitve, da je slovenski prostor še daleč, daleč bolj dijaboličen oz. zblojen, kot se mi je do tistega trnutka zdelo.
Po mojem samo v Sloveniji lahko sploh pride do tako absurdne in sprenevedave debate. In do takega absurda, da se nekoga, ki je solastnik podjetja, komur zavoljo transparentnosti in čistosti odnosov, sploh ni priporočljivo biti manager v lastnem podjetju, nekoga, ki se gre populizem s prestavljanjem plače v dobiček, v neki obskurni reviji Komunist, pardon hotel sem reči “Meneđer, bre”, hvali in čisla, kot nekakšno referenco z namigom na njegovo kao moralno vertikalnost.
Če ne bi vedel kakšna revija je tota revija Afngunc, pardon Manager in kakšno združenje je združenje Manager bi totega Šusterja tudi pokomentiral, ma se bom vzdržal. Bog mu naj nameni svojo pozornost, ki jo milostno namenja vsem glumcem in afnguncem, ko pač utegne.
Draga moja zblojena Slovenija. Začnimo na začetku, he,he.
Naslov totega članka je tak, ter tako zgoščen, da razkrije celotno dijagnozo in anamnezo slovenske socijalistično-boljševistične kolhozniške bolezni, bolezni katere bizarna posledica je, da se direktorja enači z lastnikom.
V normalnih, nezblojenih razmerah in deželah, ki ne bolehajo za kolhozniško psevdo-tranzicijsko socijalizem-kontinuitetno zblojenostjo in terminologijo, se pravilno ne reče , “Ali si bi direktorji morali znižati plače?”, pač pa “Ali bi direktorjem lastniki morali znižati plače”, oz. če smo čisto natančni, se tak stavek pravilno glasi “Ali bi lastniki podjetij morali direktorjem prekiniti pogodbe in jim predlagati nove, z nanovo definiranimi nižjimi kompenzacijskimi paketi, namesto, da jih odpustijo in si poiščejo cenejše?” Skratka, legitimen poskus obupanega lastnika, po meodi ČPUBD (Če poskus uspe bo dobro).
Skratka, znana dilema vsakega ponesrečenega koitusa, ali bi moški naj poskusil z dojebavanjem, preden se osramočen razide s pupo? Jaz osebno menim, da dojebavanje ni opcija. Razen, če sta oba na trgu bolj v slabem položaju. he,he.
In na tej točki pridemo do namiga zakaj je v bistvu vse to, čemur smo priča v tem članku, eno samo miskonceptualno in zblojeno socijalistično-boljševiško, kolhozniško, terminološko in v bistvu tudi vsebinsko gledano, perverzno onegavljenje.
Namreč, v normalnih ekonomijah, normalnih družbah in normalnih podjetjih obstaja trg dela, na tem trgu dela so tudi nekoliko specifični , ma še vedno odvisno zaposleni , ki se jim reče “ meneđeri “.
Toti pubeci, toti spec. delofci – meneđerji , ki se za peneze in benefite v naravi, lastnikom prodajo na povsem enak način kot se vsaka druga prostitutka v državah kjer je prostitucija legalna, imajo na trgu, recimo enih USA (poklicnim levičarjem, ki poklicno sovražijo USA in prosti trg, priporočam, da se na tej točki vgriznejo v spodnjo ustnico in se nekako pretolčejo do konca tega posta) pač svojo ceno, kot vse drugo blago in storitve oz. znanje im pamet na trgu. Tudi takrat, ko na zunaj tega dejstva ni moč preprosto detektirati.
Recimo Charles Giancarlo, ki je nekoč delal v Cisco in je bil predviden za sukcesorja gospodu [CEO] Chambersu, je spričo svojih znanih in preizkušenih, dokazanih kvalitet in sposobnosti, pred cca letom dni nenadoma na trgu dobil “Oferto ki jo ni mogel rifjuzati” in se je zavihtel v novo podjetje. Pač, trg je prepoznal njegovo vrednost in mu je neki novi lastnik, ko je proaktivno šel na lov na glave po trgu, ponudil nekaj novega, očitno boljšega celo od tega da postane CEO velikega Cisca, podjetja, ki je že celo desetletje med najbolj zaželenimi podjetji s strani ponudnikov dela.
Na podoben način stotine tisočev managerjev, tako kot vsak drug odvisno zaposleni, nenehno prehaja iz podjetja v podjetje in pri tem išče in nenehno optimira zase najboljšo kombinacijo dela in kompenzacijskega paketa.
Podjetja oz. lastniki podjetij oz. njihovi proksiji se po drugi strani v zvezi z managerji prizadevajo za dvoje: kako v svoje podjetje pritegniti najboljše oz. njihovi poslovni inicijativi najbolj ustrezno dobre managerje in kako pri tem plačati kakovosti primerno tržno ceno, zasledujoč pač logiko minimiziranja stroškov oz. vhodnih cen.
Na primer, če se ve, da je Jože Colarič manager, katerega profil, izkušnje in znanja so takšni, da zna voditi velika podjetja in operacije tipa Krka, potem je neustrezno, overkill in v bistvu nemogoče, da ga najame malo podjetje Afteršejv Limited iz Kungote Zgornje, ki se ukvarja z izdelavo pohištvene kovinske galanterije. Temu, dragi moji socijalistični kolhozniki se tudi reče trg dela.
Kajti Colarič se v zblojeni Sloveniji, diskontirano zaradi solastništva in kompenzacije skozi delničarstvo, ter zaradi eksproprijacijsko visokih davkov in paradavkov (prispevkov), Krki resda navidezno prodaja za borih pol meljona ojrof, ki si bi jih morda oni lastnik podjetja Afteršejv limited celo privoščil, ma Joškova vrednost, oz cena na trgu je v resnici povsem drugačna.
Kajti, če bi Joški kaj bilo do tega, oz. če se bi mu kaj dalo premakniti iz Krke, bi Jožek lahko delal za katerokoli veliko farmacevtsko družbo za plačo, ki bi z varijabilnim delom lahko v zelo uspešnih letih segale celo tja do fantastičnih 50 in več meljonof ojrof letno.
Lastniki predmetnega faramcevtskega giganta se takega trošenja penezof ne bi šli zato, ker so altruisti, razsipneži oz. kako drugače iracionalni, pač pa zato, ker računajo še več z Jožekom profitirati in ker računajo, da s tem ubijejo vsaj dve muhi na en mah, sebi dobijo majstra in konkurenci preprečijo, da pride to tega majstra, ki ga je pač slabo imeti za tekmeca.
Če si pa nekoga ne moreš privoščiti je pa drug problem. Jaz si recimo tudi ne morem marsičesa in marsikatere privoščiti. Jebatga sem pač v takšni ligi. Tudi N.K. Domžale si ne morejo privoščiti Ronaldhina. Sicer pa Bog niti ni imel v mislih, da si bi vsi lahko vse privoščili, he,he.
Najzaj k rdeči črti. Ni torej manager tisti, ki si sam sebi zniža ali poveča! (he,he) plačo, pač pa to dejanje izvedejo lastniki, oz. točneje, to v bistvu naredi trg. Normalno, porečem jaz, saj to ni niti naravno niti normalno, konec koncev gre tudi za ultimativni konflikt interesov.
Prav tako je večini Slovencev očitno neprezentno, da gre tu v bistvu za iniciranje novega pogajanja, ki je za lastnika tvegano če ima dobrega managerja. Ker dober manager lahko zavrne poskus redefiniranje njegove pogodbe in kot vsak delavec, ki je prepričan, da mu tega ni treba sprejeti, lastniku v bistvu zabrusi, da si naj krizo prebrodi pač z nižjim dobičkom, ali ga odpusti, če si ga ne more privoščiti.
Btw, v kurbišču poskus redefiniranja cene na koncu razreši vunbacitelj oz. makro osebno.
V praksi bo samozavesten manager najbolj pogosto preprosto zavrnil novo pogodbo, se pustil odpustiti brez razloga, vzel po pogodbi definirano odpravnino in šel. Nekateri bodo začasno sprejeli nove pogoje, si poiskali novo delo in odšli.
Mirno bi takšno ponudbo nižje plače sprejel zgolj slab manager, oz kot bi moj prjatu tovariš JPD, partizansko ime Boris, rekel, manager desperados. Slabemu managerju se ne ponuja nižje plače, pač pa se mu da odpoved.
Dragi moji žurnalisti, dragi moji populistični matjaži, drago moje kolhozniško ljudstvo socijalistične republike Slovenije, dajmo skupaj ponavljati tisočkrat, oz. dokler si čisto vsi do zadnjega ne zapomnimo: “Direktor je delavec, prostitutka, ki se za peneze prodaja lastniku. Lastnik, oz. v ozadju za tem čepi de facto trg, določa, viša ali niža plačo direktorja. Direktor ni lastnik in ni fevdalec, ampak kvečjemu svobodnjak, veliko bolj pravilno je pa reči, da je navaden, sicer nekoliko bolje plačan tlačan”. Seveda, pa ta trda življenjska resnica ne pomeni, da se totih razmerij moramo iti necivilizirano in nekulturno. Ravno nasprotno.
LP shaman, manager, podjetnik, lastnik podjetja in kakopak tudi zaradi tega še antifašist, torej antikomunist
Objavljeno v MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Shamanove umetniško mojstrske črtice, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, ZDA, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), podjetništvo oz. mikroekonomija | 2 komentarjev »