PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

“Vedno se veselite!”

Objavil pavel, dne 15.12.2008

V nedeljo, 3. adventna nedelja, ko smo bili pri evangeliju ob Jordanu, ko je nasilni, odrezavi in robati mož Janez Krstnik ( zadnji prerok) z vodo krstil tiste meščane in vaščane, ki so prišli v to puščavo, ker so začutili pri Janezu “nekaj več”, “magis”. Janez je bil pravi prerok, kar se je videlo v tem, da ljudi ni vezal nase kot sodobni narcisi in guruji, temveč je ponižno ob vseh trdih besedah ( na to je danes alergična večina ljudi in vernikov, ki živijo prezaščiteni v vatki) ljudem s prstom kazal na Tistega, ki pride in bo krščeval, ne z vodo, temveč s Sv. duhom.

Pri bogoslužju nisem bral berila, tokrat sem bil na vrsti za branje prošenj, takoj po izpovedi Apostolske vere. Še vedno imam veliko tremo. Ena smrklja ( ki je izgledala tako avšasto) je pred menoj brala berilo in je brala tako dobro, odlično:

  1. jasno
  2. počasi
  3. glasno
  4. razločno
  5. odločno
  6. s feelingom
  7. vmes pa je še pogledala proti ljudem parkrat
  8. prav nič zakrknjeno
  9. nič momljajoče
  10. nič furjasto-strahopetnega tempa
  11. niti zafnano
  12. nič teatralno
  13. nič pretiranega, patetičnega, vzhičenega, fanatično-evforičnega
Seveda najraje berem berila. Prošnje mi niso blizu, ker je v njih vedno kaj takega, kar mi ni blizu, ali pa je arhaičnega. Prošnje so že napisane v berilu. Prav tako mi je ogromno stavkov v pesmih dostikrat zelo mimo ali najmanj čudnih. Berilo pa sem vedno rad bral. Predvsem, ko smo bili v študentskih letih skupaj v laični skupnosti pri jezuitih. Maše smo imeli v kapeli, v naravi, ob Bohinjskem jezeru, v gorah, na snegu, na morju. Čisto drugače kot tisti moram v takratni domači župniji. To otroci in mladina rabijo. Tistih 5 ali 10, kar nas je bilo, smo se pač umaknili od trušča za dobre pol ure, da smo imeli bogoslužje. Tam smo imeli možnost izbirati pesmi, sami smo po navdihu povedali prošnje – pa čeprav iz zdajšnega vidika vse to zgleda dostikrat preveč subjektivno in tudi patetično. Najglobje in najbolj doživeto pa je bilo na romanjih po Koroški, iz Gospe svete preko Tinj na Pohorje k Sv. Ignaciju na Rdečem bregu. Še danes obstajajo ta romanja zadnji teden julija. Vsak dan se naredi pešpot okrog 20 km. V glavnem mladi, študentarija in kak mlajši pater, ki je pravkar prišel direkt iz tujine, kjer je končal doktorat, sedaj pa rabi še eno leto dela z ljudmi, pastoralnega leta. Sedem dni hoje, pogovorov, prepevanja, osebne molitve, skupinske molitve, V NARAVI.

.

Skratka učim se.

Drugo berilo mi je bilo včeraj izvrstno:

Prvo Pavlovo pismo Soluncem (oz. Tesaloničanom 5):

1 Kar pa zadeva čase in trenutke, bratje, ni treba, da bi vam pisali o tem,
2 saj sami natančno veste, da bo Gospodov dan prišel, kakor pride tat ponoči.
3 Ko bodo govorili: »Mir in varnost,« tedaj bo nenadoma prišla nadnje poguba, kakor pride porodna bolečina nad nosečnico, in ne bodo ubežali.
4 Vi, bratje, pa niste v temi, da bi vas ta dan presenetil kakor tat,
5 saj ste vsi sinovi luči in sinovi dneva. Nismo sinovi noči in ne teme,
6 zato nikar ne spimo kakor drugi, ampak bodimo budni in trezni.
7 Tisti namreč, ki spijo, spijo ponoči, in tisti, ki se opijajo, se opijajo ponoči.
8 Mi, ki pripadamo dnevu, pa bodimo trezni: oblecimo si oklep vere in ljubezni, za čelado pa upanje odrešenja.
9 Kajti Bog nas ni namenil za jezo, ampak za to, da pridemo do odrešenja po našem Gospodu Jezusu Kristusu,
10 ki je umrl za nas, da bi mi, pa naj bedimo ali spimo, živeli skupaj z njim.
11 Zato tolažíte drug drugega in drug drugega izgrajujte, kakor to že delate.
Sklepna navodila in pozdravi
12 Prosimo pa vas, bratje, zavedajte se, kdo so tisti, ki s trudom delajo med vami in so vaši predstojniki (=Ali in vas vodijo) v Gospodu ter vas opominjajo;
13 zaradi njihovega dela imejte do njih največje spoštovanje in ljubezen. Živite v miru med seboj.
14 Opominjamo pa vas, bratje: opozarjajte tiste, ki nočejo delati, tolažite malodušne, podpirajte slabotne, bodite potrpežljivi z vsemi.
15 Glejte, da bi kdo ne vračal komu hudega s hudim, ampak si zmeraj prizadevajte za to, kar je dobro za vas in za vse.
16 Zmeraj se veselite.
17 Neprenehoma molíte.
18 V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas.
19 Duha ne ugašajte.
20 Preroštev ne zaničujte.
21 Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite.
22 Zla, pa naj bo kakršno koli, se vzdržite.
23 Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni (=ali posveti v celoti). In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus.
24 On, ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil.
25 Bratje, molíte tudi za nas.
26 Pozdravite s svetim poljubom vse brate.
27 Rotim vas pri Gospodu, da preberete to pismo vsem bratom.
28 Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa z vami.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.