PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 15.12.2008

“Vedno se veselite!”

Objavil pavel dne 15.12.2008

V nedeljo, 3. adventna nedelja, ko smo bili pri evangeliju ob Jordanu, ko je nasilni, odrezavi in robati mož Janez Krstnik ( zadnji prerok) z vodo krstil tiste meščane in vaščane, ki so prišli v to puščavo, ker so začutili pri Janezu “nekaj več”, “magis”. Janez je bil pravi prerok, kar se je videlo v tem, da ljudi ni vezal nase kot sodobni narcisi in guruji, temveč je ponižno ob vseh trdih besedah ( na to je danes alergična večina ljudi in vernikov, ki živijo prezaščiteni v vatki) ljudem s prstom kazal na Tistega, ki pride in bo krščeval, ne z vodo, temveč s Sv. duhom.

Pri bogoslužju nisem bral berila, tokrat sem bil na vrsti za branje prošenj, takoj po izpovedi Apostolske vere. Še vedno imam veliko tremo. Ena smrklja ( ki je izgledala tako avšasto) je pred menoj brala berilo in je brala tako dobro, odlično:

  1. jasno
  2. počasi
  3. glasno
  4. razločno
  5. odločno
  6. s feelingom
  7. vmes pa je še pogledala proti ljudem parkrat
  8. prav nič zakrknjeno
  9. nič momljajoče
  10. nič furjasto-strahopetnega tempa
  11. niti zafnano
  12. nič teatralno
  13. nič pretiranega, patetičnega, vzhičenega, fanatično-evforičnega
Seveda najraje berem berila. Prošnje mi niso blizu, ker je v njih vedno kaj takega, kar mi ni blizu, ali pa je arhaičnega. Prošnje so že napisane v berilu. Prav tako mi je ogromno stavkov v pesmih dostikrat zelo mimo ali najmanj čudnih. Berilo pa sem vedno rad bral. Predvsem, ko smo bili v študentskih letih skupaj v laični skupnosti pri jezuitih. Maše smo imeli v kapeli, v naravi, ob Bohinjskem jezeru, v gorah, na snegu, na morju. Čisto drugače kot tisti moram v takratni domači župniji. To otroci in mladina rabijo. Tistih 5 ali 10, kar nas je bilo, smo se pač umaknili od trušča za dobre pol ure, da smo imeli bogoslužje. Tam smo imeli možnost izbirati pesmi, sami smo po navdihu povedali prošnje – pa čeprav iz zdajšnega vidika vse to zgleda dostikrat preveč subjektivno in tudi patetično. Najglobje in najbolj doživeto pa je bilo na romanjih po Koroški, iz Gospe svete preko Tinj na Pohorje k Sv. Ignaciju na Rdečem bregu. Še danes obstajajo ta romanja zadnji teden julija. Vsak dan se naredi pešpot okrog 20 km. V glavnem mladi, študentarija in kak mlajši pater, ki je pravkar prišel direkt iz tujine, kjer je končal doktorat, sedaj pa rabi še eno leto dela z ljudmi, pastoralnega leta. Sedem dni hoje, pogovorov, prepevanja, osebne molitve, skupinske molitve, V NARAVI.

.

Skratka učim se.

Drugo berilo mi je bilo včeraj izvrstno:

Prvo Pavlovo pismo Soluncem (oz. Tesaloničanom 5):

1 Kar pa zadeva čase in trenutke, bratje, ni treba, da bi vam pisali o tem,
2 saj sami natančno veste, da bo Gospodov dan prišel, kakor pride tat ponoči.
3 Ko bodo govorili: »Mir in varnost,« tedaj bo nenadoma prišla nadnje poguba, kakor pride porodna bolečina nad nosečnico, in ne bodo ubežali.
4 Vi, bratje, pa niste v temi, da bi vas ta dan presenetil kakor tat,
5 saj ste vsi sinovi luči in sinovi dneva. Nismo sinovi noči in ne teme,
6 zato nikar ne spimo kakor drugi, ampak bodimo budni in trezni.
7 Tisti namreč, ki spijo, spijo ponoči, in tisti, ki se opijajo, se opijajo ponoči.
8 Mi, ki pripadamo dnevu, pa bodimo trezni: oblecimo si oklep vere in ljubezni, za čelado pa upanje odrešenja.
9 Kajti Bog nas ni namenil za jezo, ampak za to, da pridemo do odrešenja po našem Gospodu Jezusu Kristusu,
10 ki je umrl za nas, da bi mi, pa naj bedimo ali spimo, živeli skupaj z njim.
11 Zato tolažíte drug drugega in drug drugega izgrajujte, kakor to že delate.
Sklepna navodila in pozdravi
12 Prosimo pa vas, bratje, zavedajte se, kdo so tisti, ki s trudom delajo med vami in so vaši predstojniki (=Ali in vas vodijo) v Gospodu ter vas opominjajo;
13 zaradi njihovega dela imejte do njih največje spoštovanje in ljubezen. Živite v miru med seboj.
14 Opominjamo pa vas, bratje: opozarjajte tiste, ki nočejo delati, tolažite malodušne, podpirajte slabotne, bodite potrpežljivi z vsemi.
15 Glejte, da bi kdo ne vračal komu hudega s hudim, ampak si zmeraj prizadevajte za to, kar je dobro za vas in za vse.
16 Zmeraj se veselite.
17 Neprenehoma molíte.
18 V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas.
19 Duha ne ugašajte.
20 Preroštev ne zaničujte.
21 Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite.
22 Zla, pa naj bo kakršno koli, se vzdržite.
23 Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni (=ali posveti v celoti). In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus.
24 On, ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil.
25 Bratje, molíte tudi za nas.
26 Pozdravite s svetim poljubom vse brate.
27 Rotim vas pri Gospodu, da preberete to pismo vsem bratom.
28 Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa z vami.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, najljubša Božja Beseda | Brez komentarjev »

Ima kapitalizem še vedno prihodnost? Ima, ker …

Objavil pavel dne 15.12.2008

Edmund Phelps je profesor politične ekonomije in direktor Centra za kapitalizem in družbo na Univerzi Columbia, ki je napisal v Project Syndicate ( Finance pa so prevedle prispevek) par zgodovinskih zaključkov in dejstev, par sodobnih dejstev, na podlagi katerih je iskal možnost ponovnega vzpona reformiranega kapitalizma, ki je bil do sedaj venomer sistem z napakami in z lastnimi reformatorskimi ( podjetnost) samopopravki. Ene parkrat je ponekod na svetu ljudem uspelo kapitalizem začasno odpraviti z etatizmom.

Ob koncu leta 2008 so številni Evropejci začeli govoriti o koncu kapitalizma. Vendar so pri tem pozabili, da se je kapitalizem v Evropi nekoč že moral umakniti – pogosto s silo – etatizmu in korporativizmu v tridesetih letih prejšnjega stoletja in da ga je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja znova oživila le peščica držav.”

Trenutno je kapitalizem danes v krizi zaradi finančne krize, ki so jo sporžili prevaranti na trgu nepremičnin v ZDA + seveda množica pogoltnežev in nepoznavalcev, ki je balon dolgo podpirala, namesto, da bi se iz njega umikala.

Kapitalizem ni idealen sistem.

Avtor odkriva ali ima kapitalizem več koristi za nas ali nam pušča več stroškov.

Nisem vedel, da je “svoje precejšnje občudovanje kapitalizma priznal celo Marx – naj bi bilo tisto, kar je dobro v kapitalizmu, to je podjetniški duh, namreč mogoče v slogu genetičnega inženiringa vgraditi v drugačen sistem, ki ne bo vseboval razdiralnosti, h kateri je nagnjen kapitalizem. Kapitalizem je bil sprva deležen občudovanja zaradi svoje “progresivnosti”, kot se je izrazil Marx. Ko je produktivnost začela rasti, se ni nikoli več ustavila. S postopnim rojstvom finančnega kapitalizma – okoli leta 1820 – je v evropskih državah Veliki Britaniji, Belgiji, Franciji, Nemčiji in Avstriji produktivnost začela rasti. Še bolj vneto je rasla – saj je začela rast že prej – v ZDA. Sodeč po skromnih zgodovinskih podatkih, ki jih imamo na voljo za razčlembo, pa so okoli leta 1820, ali približno v tem obdobju, začele podobno rasti tudi mezde (usklajene navzdol zaradi obdobij inflacije v prejšnjih desetletjih in navzgor zaradi deflacije v naslednjih desetletjih).”

TRENUTNA HIPOTEZA in MODNA ZAPOVED V EU: stroški kapitalizma so mnogo večji kot pa dobrobit vse družbe v kapitalizmu!

Danes velika večina ljudi v EU in tudi po svetu povzema modno mnenje, da tudi večja rast gospodarstva kakršni smo bili priča v zadnjih letih ne bi upravičila sedanjih grozljivih stroškov.

To ni Božja zapoved, temveč SOCIALISTIČNA ZAPOVED, ki jo ubogajo tlačani tega neo-fevdalizma.

“Kot prvo, Evropejci o kapitalizmu razmišljajo kot o “prostem trgu” – laissez faire. Toda kapitalizem pomeni tudi odprtost za inovacije po načelu “od spodaj navzgor”. Kapitalizem sam po sebi ne ogroža nikogaršnjih socialnih nadomestil.

Zgornja modna hipoteza ( več stroškov kot koristi) zanika celo najbolj očitno korist: visoke plače delavcev v kapitalističnem sistemu! “…povečanje produktivnosti skoraj vselej pripelje do zvišanja plačil za opravljeno delo v vsem gospodarstvu. Višja splošna raven plač pa ima zelo pomembno socialno vrednost.”

Ravno povečanje produktivnosti družbe, ki pomeni povečanje plač in povečanje blagostanja ljudi, tudi socoialnih nadomestil in kvalitete izobraževanja ter zdravstva omogočajo, “da se več ljudi lahko izogne nezanimivemu, dolgočasnemu ali težavnemu delovnemu mestu in opravlja poživljajoče, navdihujoče in poučno delo. “Temačnih satanskih tovarn” iz Marxovega časa ni več zaradi večje produktivnosti, ne zaradi strožjega državnega nadzora.”

Druga problematičnost zgornje modne hipoteze ” je v tem, da je večina domnevnih stroškov samo v domišljiji ali pa se uporabljajo kot slepilno sredstvo. Predstave, da učinkovito delujoč kapitalizem povzroča oslabljenost trga z delom, posledica česar sta višja brezposelnost in nižja stopnja udeležbe v delovni sili, ni mogoče podpreti z dokazi. Nasprotno,

  1. inovacije, ki jih spodbuja in omogoča kapitalizem,
  2. ustvarjajo delovna mesta -
  3. v novih podjetjih, ki so ustanovljena zato, da bi razvijala nove zamisli, v trženjski dejavnosti in
  4. v upravah, ki morajo biti na tekočem z novimi organizacijami in orodji.”

Največji dosežek kapitalizma

“Drži, kapitalizem povzroča delitve in negotovost. Toda ne smemo pozabiti na drugo plat medalje. Edinstvenost kapitalizma tiči v njegovem spodbujanju podjetnikov, da se jim porodijo nove poslovne zamisli in da te potem razvijejo za trg, ter v njegovem sprožanju vznemirjenja pri porabnikih ob odkrivanju novega.

Največji dosežek kapitalizma je bila morda njegova preobrazba rutinskih in s tem dolgočasnih delovnih mest v delovna mesta polna sprememb, duševnih spodbud, izzivov, reševanja težav, raziskovanja – in včasih tudi odkritij. Drži, montažna linija, ki povzroča otopelost, je bila del kapitalizma vse od tovarne bucik, o kateri je leta 1776 pisal Adam Smith, do velikih tovarn Henryja Forda v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Toda brez montažne linije nista mogli niti Rusija in socialistična Evropa. In zahvaljujoč rasti produktivnosti je čedalje več delovnih mest mogoče najti tako zunaj tovarn kot kmetij.”

Nasprotno kapitalizmu, pa se v krizah pojavljajo množična protikapitalistična gibanja, ETATISTIČNA gibanja, hipoteze in teroije, ki zbirokratizirajo gospodarstvo.

ZGODOVINA:

“Do konca 19. stoletja je Evropa od Dunaja in Berlina do Pariza in Londona že slavila preobrazbo poslovnega življenja. Ljudje so se pri tem seveda zavedali, da je vse to vznemirjenje in navdahnjenost treba plačati z nekaj neudobja in tesnobe. A si večina kljub temu ni želela vrnitve v spokojno preteklost.

Toda ta vrnitev jim je potem vendarle uspela, čeprav nehote, ko so etatistične in korporativistične (op. Pavel: socializem, komunizem, nacizem, fašizem) spremembe v gospodarskih institucijah zavrle inovacije in drznost in je služba v Evropi zato znova postala enako duhamorna, kot je bila v preteklosti.”

Še celo ljudje, ki so danes izobraženi in niso vpreženi v ideološki aparat birokratov, socialistov in anarhistov, se zaradi nejasnega poznavanja ekonomije, kapitalizma in zgodovine ne znajo pravilno orientirati v življenju:” Danes izobraženi in dobro misleči ljudje trdijo, da lahko osvežimo podjetniški duh, in sicer tako, da ga hkrati vprežemo v novo ekonomijo, usmerjeno v socialne naložbe :

  1. za boj s segrevanjem svetovnega ozračja,
  2. ustvarjanje prihrankov pri energiji in
  3. podobno.

Težava s takšnim razmišljanjem je po mojem v tem, da bo zbirokratiziralo gospodarstvo velik del izdatkov preložilo na državne agencije in mnoga podjetja pripelo na državne pogodbe.

Samo po sebi to niti ni nujno sporno. Težave lahko to začne povzročati takrat, ko začne zavirati sposobnost posameznikov ustvarjanja inovacij za odprt trg.”

ČAS FAŠIZMA, KOMUNIZMA IN NACIZMA ( ki so vsi sovražili kapitalizem in liberalnost):

“V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila ta teza že podvržena preizkusu na podlagi naravnega eksperimenta: nova zbirokratizirana gospodarstva v zahodni Evropi so pri inovacijah hudo zaostajala za razmeroma nezbirokratiziranim ameriškim gospodarstvom.

Zato se posameznik, družina, narod, družba, država in celotna regija lahko iz zgodovine največ nauči, da se ne prenagli z popolnoma novimi protikapitalističnimi eksperimenti, ki bi spet večjemu delu sveta prinesli vsaj 100 let revščine, množičnih ropanj, ubojev, vojn in revolucij, skratka razen elite 0,5%- bi bilo življenje v vseh pogledih za večino ljudi MNOGO, MNOGO slabše.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, ZDA, Zgodovina, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), makroekonomija, mediji, novinarji, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, učenje, vzgoja samega sebe, šolstvo | Brez komentarjev »