PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 9.12.2008

Moje misli o primeru Rupel

Objavil pavel dne 9.12.2008

Kaj se dogaja v slovenski politiki? Zakaj je Rupel državni sovražnik številka 1? Mar socialisti res ne morejo brez državnih sovražnikov? So res nekompetentni za reševanje prioritetnih problemov: gospodarske krize ( ki bo uničila večino nekonkurenčnih slovenskih podjetij). Ali te birokratske barabe res ne znajo drugega – kot se boriti za dobro plačane birokratske stolčke oz. korita? Je kdo od njih v svojem življenju že kdaj s svojim delom na trgu zaslužil vsakdanjih kruh? Se zavedajo, da vsak od pol miljona garaških delavcev v Sloveniji mesečno za njih daje iz svoje plače od 100€ do 500€, zato da oni nič pametnega ne naredijo kot da generirajo kvazi krize in virtualne afere?

Kaj si mislim o Ruplu: Rupla nikoli nisem maral. Lahko pa trdim, da je bil vedno nekaj vmesnega, da se je trudil biti sredinski. Od tipičnega LDS kadra ga loči zgolj to, da si je upal biti samosvoj. Po svoje pa se mi zdi neučinkovit in neuspešen. Hkrati pa je veliko naredil za slovensko državo v času osamosvajanja, veliko več kot tisti, ki ga danes PREGANJAJO iz politike in diplomacije, ki ga danes inkvizicijsko LINČAJO.Rupel je tudi veliko naredil za vstop v EU in NATO. Tudi tu ga podpiram. Načeloma pa sem bil proti, da ga JJ vzame v vlado. A tu se je diktator in avtokrat Janša izkazal za daleč bolj strpnega z levičarskimi birokrati kot so danes strpni boljševiki na vladi – z izjemo Pahorja.

Zakaj inkvizicija še vedno obstaja? Inkvizicija je stvar večine in množice, ki vedno najde razloge, da nasilno IZKLJUČI drugačno mislečega oz. tiste, ki v delovanju večine vidijo napake. Zadnja stoletja je inkvizicija način vladanja in boja za oblast s strani socialistov, levičarjev. Kdo danes najhuje pozivajo k linču: poleg kumrovskih kadrov so to še organizatorji dela, predvsem pa pravniki: oni pozivajo k javnemu linču ( predzadnji in zadnji primer Kresal: eden tik pred volitvam glede Patrie in JJ, drugi sedaj glede Rupla). Brez žrtvenega kozla ti pogani ne zmorejo.

Po svoje je lahko Pahor tudi tako z Ruplom odgovoril na »akt izbirsa«, »akt poniževanja«, »akt zabadanja noža v hrbet« s strani predsednika Türka in hkrati tudi Kresalke in Golobiča.

PRIMER RUPEL dec. 2008: Inkvizicija je prižgala ogenj, socialistični Butalci iz doline Šentflorjanske nosijo dračje na kres. Žur bo dober. Raja je spet poenotena, tako kot so bili za časa socialistov Hitlerja in Tita. Našli so krivca. Ko bodo Rupla sežgali, pa bo bog dal konec gospodarske krize in vseh osebnih težav. Le ena razlika je med leti 1350 in 2009 v Butalah: nekoč so vpili Marija, pomagaj. Danes pa vpijejo: DRŽAVA, POMAGAJ. Drugih razlik med Butalci doline Šentflorjanske ni, če upoštevamo, da takrat še niso imeli FaceBooka.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, mediji, novinarji, politika | 3 komentarjev »

Adijo, žarnice!

Objavil pavel dne 9.12.2008

Danes mediji poročajo, da bo šla tudi EU po zgledu Avstralije v izbris žarnic. Žarnice bodo izbrisane iz evropskih trgovin v dveh letih. Ljudje bodo prisiljeni v nakup bolj ekonomskih rešitev razsvetljave, z večjimi izkoristki, z večjo življenjsko dobo in tudi globalno z manj porabe elektrike in manj bruhajočega CO2 ( 1500 ton CO2 na uro bruha 1000MW TE, da o tonah žvepla, kancerogenih dušikovih oksidih, o živem srebru in ostalih težkih kovinah, ter celo o šibki radioaktivnosti pepela in saj sploh ne govorimo) iz TE na premog, ki še vedno proizvedejo kar 70% električne energije s sramotnim 33% izkoristkom ( toliko o kritiki “zelenih skorumpiranih gibanj in lokalnih nevladnih “okoljevarstvenih” skupin).

EU-ropa naj bi s to akcijo prihranila kar 20% We, hkrati pa tudi za toliko % zmanjšala izpuste CO2 v atmosfero. Fantastična akcija! Italija čaka, da postavi kar 10 1000MW JE, ki so trenutno najučinkovitejše, najcenejše in najčistejše elektrarne. Toda na žalost izsiljevalske skupine ( ki na koncu dobro podkupljene le popustijo) projekt 3 miljarde € za eno elektrarno zaradi zavlačevanje in podkupnin podražijo na dvojno vrednost investicije.

Nazaj k žarnicam: vsi mediji pa delajo velike napake. Množično se kaže, da imamo v državi veliko število buteljnov obeh spolov, ki imajo zgolj družboslovno izobrazbo ( torej veliko splošne izobrazbe in nič tehnične ter zelo malo matematične, naravoslovne izobrazbe). To se vidi v že tako preprostih stvareh kot je napisati en članek o umetnih svetilih, ki jih priključimo na električno napetost oz. omrežje.

Ves čas poročajo o navadni žarnici in o “varčni žarnici”. Pa da so “halogenke sodobne žarnice” z veliko boljšim izkoristkom. Pa saj sploh ne vedo o čem pišejo. Tako kot je enemu povprečno razmišljujočemu človeku s tehnično uni izobrazbo izpred 30 let dokaj jasno, da večina slovenskih elitnih novinarjev iz področja gospodarstva dejansko pojma nima o ekonomiji. Zgolj suflirajo Mencingerja in Štiblarja že 20 ali celo 30 let.

Torej žarnica je svetilo z žarilno nitko, ki žari zaradi segrevanja. Ko po spiralni wolframovi dvovijačnici teče električni tok, se le ta zaradi upornosti začne segrevati na približno 2800 stopinj C. Oddaja pretežno IR svetlobo, le 5% pa koristne, vidne svetlobe. Izkoristke svetlobnega toka lahko deloma popravimo ( iz 10 lm/W na 20lm/W) , če balon napolnimo s dušikom in s pomočjo ostalih nians, ki so mi neznane. Le halogenka omogoča 50% boljši izkoristek ( 30 lm/W), ker halogen izparevajoči Wolfram vrača nazaj na nitko in s tem slabo življenjsko dobo (1000 ur ali pribl. 1 leto) in svetilnost malenkost izboljša.

Druga družina so lumniscentni viri. Imenujemo jih sijalke, kajti sestavljene so iz elektrod, plina, cevi. Plin se razelektri in zasveti. Za razelektritev ( ionizacijo plina potrebujemo veliko vžigno napetost). Slabost je, da je večina svetlobe nevarna UV. Iz tega izhajajo razne aplikacije kot so VT in NT sijalke. Ena izmed njih so FC ( flourescentne cevi), ki so danes najpogostejše, pa Na NT, pa metalhalogenidne. Na NT imajo največje izkoristke, načeloma pa imajo sijalke od 5x do 10x boljše izkoristke ( od 120 do 250lm/W) in življenjsko dobo od 6.000 ur do 10.000 ur. Največje izkoristke imajo monokromatične, oranžne Na NT sijalke, ki se jih uporablja za prehode, parkirišča, tunele. Slabost je črtast spekter in hladna barva svetlobe.

V to družino spada tudi kompaktna sijalka ( varčna sijalka oz napačno “varčna žarnica” – ki ima z žarnico skupen samo E27 navoj in okrov). Ostalo pa je cev, elektroda in EPN. Nikakor je ne moramo imenovati žarnica, ker nima ne žarilne nitke , ne principa žarenja. Cena je okrog 10€ in se naglo bliža k 5€

Tretja tehnologija pa so LED sijalke, ki so polprevodni elementi in oddajajo svetlobo, ko čezenj steče tok. Delajo obratno kot fotocelica: iz elektrike delajo vidno svetlobo. Izkoristek je visok, a številke še ne vem – ker so mediji obupno slabi. Te naj bi imele življenjsko dobo okrog 30.000 ur ( celo življenjsko dobo človeka v stanovanju). Cena pa naj bi se gibala med 30 ??? in 100€ za 100W sijalko.

Četrti pojem je svetilka, ki zajema tudi ohišje poleg sijalke. To ohišje daje dodatno kvaliteto svetlobi ( odboj, usmerjanje, zrcala, razpršitev svetlobe).

Skratka, večino teh pojmov bi obvladal povprečno izobražen človek z minimalnim znanjem fizike, kemije, elektrotehnike, strojništva, oz. osnovnošolske tehnike pri pouku Tehnika ali kakorkoli se že danes imenuje. Toliko o splošni NEIZOBRAZBI (neznanju) večine Slovencev, sploh novinarjev, o pomanjkanju ZDRAVE PAMETI ( kakršno so nekoč imeli kmetje), o funkcionalni nepismenosti, ki zajema po statistiki več kot 80% slovenskih državljanov.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v ekologija, energetika | 1 komentar »

Slovensko zdravstvo by Shaman

Objavil pavel dne 9.12.2008

V teh predbožičnih dneh mi je na srce nasedla ena žalostna, tragična zgodba, ki ravnokar, znova odmeva v medijih.

Gre za zgodbo o družini, ki je zelo podobna moji, le da je imela to nepredstavljivo težko nesrečo, da je mlajši otrok iz tiste mlade štiričlanske družine, zbolel za nevarno boleznijo, kar ga je zalučalo v smrtno nevaren stik s slovenskim zdravstvenim sistemom.

Slovenski zdravstveni sistem je zelo nevaren sistem. Smrtno nevaren. Bolj nevaren od katerekoli bakterije, ali kake druge patogene biokluture.

Slovensko zdravstvo je zdravstvo velikih strokovnjakov. Ki bojda res obstajajo, majke mi sudija!

Jaz sicer ne bi vedel, ker še nikdar nisem prišel na vrsto, ko sem jih rabil. Mislim, tote specijaliste. Eksperte! Sem pa samoplačniško prišel na vrsto, ma tam so bili sami povprečni. Ker oni niso v sistemu SLO državnega, oz. javnega, zdravstva. Najbrž to razloži zakaj so povprečni.

Slovensko zdravstvo je zdravstvo, ki se, tako pravijo uradne bukve in posvečene raziskave, preiskave in izvedenska mnenja, nikoli ne zmoti. Nikoli! Če pa se, se zavarovalnicam vse glih pošlje poročilo, da ni bilo najdeno nič nepravilnega. In dokler nihče nič napačnega ne stori, pacijent ne more dobiti odškodnine.

Če mu, recimo, zdravniki, ki seveda niso nič krivi, pomotoma odrežejo penis, odstranijo zdravo ledvico, namesto žleze pod vratom odrežejo testise in podobno. Kako lepo je vse to. Mislim to, da tote komercijalne, pridobitniško dejavnost prakticirajoče, požrešne zavarovlanice tak lepo, zgledno sodelujejo z našim odličnim javnim zdravstvom.

Slovensko zdravstvo je zdravstvo, v katerem se do sredstev, ki jih pod državno prisilo prostovoljno prispeva delovno ljudstvo, vedejo zelo varčno, zato te, ko pokličeš na dežurno službo v zvezi z bolanim otrokom z visoko temeraturo, glas na drugi strani frenetično in z vsemi barvami in odtenki sarkazma, ki ga premore strokovnjakinja za dijagnosticiranje na daljavo (teledijagnostićarka), grozeče prepričuje, da nikar ne pripeljite otroka tja k njim, ker oni tam niso zato, da bi jim pripeljali otroka, oni so zgolj dežurna pedijatrična ambulanta, bogtenimarad.

Oni dan sem vlekel na ušesa, ko so se pri nas doma babe z veliko dozo teatraliziranja pogovarjale o teh rečeh, pa je ena rekla, da je njena mlajša bila že v vročinskem deliriju, ko sta jo s taščo, po neuspešnem hlajenju doma v kadi pripeljali tja k glasu teledijagnistićarke. Tota tele dijagnostićarka ju je seveda nadrla, češ ali sta slepi, saj je vendarle jasno, da je ta otrok na robu smrti zaradi vročine in jim celo neposredno zabrusila, da ona ne bo odgovorna, če otrok umre na urgenci, kamor jih je panično prosledila.

Tota ženina prijateljica je rekla tudi to, da je bila šokirana, ter je spričo panike za otrokovo zdravje povsem odpovedala, ko je teledijagnostićarko hotela spomniti, da ji je ona kako uro nazaj zelo sugestivno in agresivno zabičala, da otroka naj nikar ne pripelje tja.

Oni dan so nam na TiVu emitirali nekakšno kamapanjo EU birokratov proti pretirani rabi antibiotikov “za fsak drek”, ki so ga naši pospremili s kampnjo, da naj otrok ja ne peljemo zdravnikom, ampak jih doma v kadeh hladimo, jim kuhamo čaje in nasplošno poskusimo z narodnim zdravstvom in vudu tehnikami naših jamskih prednikov.

Jaz pravim, to že mora biti kul, če pa EU birokrati tako kampanjo in cirkus zganjajo.

Da se razumemo, v življenju nisem zaužil več kot 30 tablet antibiotikov, ma po drugi strani, glede na vse te kampanje in vse drugo kar tu naštevam, se sprašujem, kdaj se bo moje ovčje ljudstvo uprlo temu lopovskemu orgijanju. Kdaj bomo rekli, ok, pizdeki, strinjamo se, k vam nima niti smisla niti ne bomo več hodili, ma tudi totih paradavkov-prispevkov ne bomo več pod državno prisilo plačevali. Deal?

Sicer pa slovensko zdravstvo je zdravstvo v katerem vobče zelo odgovorno ravnajo s sredstvi davkoplačevalcev, saj od bolnika, ne glede na to, da tam na vhodu v SLO zdravstvo stoji z nožem v hrbtu, žebljem v glavi, bolečino v prsih, najprej rezolutno zahtevajo, da potrdi kartico, če mu je “kartica ne-potrjena”.

Oni dan je nek pizdek, katerega srce je ravnokar bojevalo svoj zadnji boj, poskusil izkušeni trijažni paznici na vhodu v slovensko zdravstvo prodajati neko mudologijo, češ da ga zelo tišči v prsih in da lahko kartico gre potrditi kasneje, kao, on bi hotel, da najprej preživi.

Paznica, izkušena kot je, pizdeku ležerno pokaže vrata in ga pošlje potrditi kartico. Ordnung! Nihče se tu ne bo švercal, bogganimarad. Kmalu zatem se je oni nesrečnik, al negov brat vrnil. In potem se toti nesrečnik, sklepam da ponosno vihteč potrjeno kartico v roki, najbrž od pretiranega veselja zaradi potrjene kartice, zgrudi in sredi prelepega portala SLO zdravstva meni nič, tebi nič umre.

Slovensko zdravstvo je zelo dobro zdravstvo. Morda je edino še kubansko boljše.

Kaj dobro, slovensko zdravstvo je vrhunsko zdravstvo. Slovenskemu zdravstvu so interesi davkoplačevalcev in nacionalni interesi domačega gospodarstva vedno na prvem mestu. Slovensko zdravstvo je vrhunsko zato, ker instantno detektira in onemogoči vsak poskus nespametnega visokostroškovnega posega v zdravstveno blagajno.

Oni dan v Celju, je slovensko zdravstvo zablestelo v vsej svoji gloriji. Nekaj tisoč navidezno neorganiziranih pizdekof je naredilo klasičen poskus vdora v sistem. Prišli so, lepo se kamuflirajoč skozi daljše obdobje, češ ne poznajo se med seboj, banda organizirana, ter v praih letih vsi dali vzorec tkiva za onkološko analizo. Seveda so jih tipala slovenskega zdravstva zaznala, vzorce so pubeci zdravniki sproti strateško modro poskrili v neko obskurno celjsko klet in pustili tote pizdeke umreti za rakom, umreti zdrave naravne smrti. Prihranek? Neprecenljivo! Za vse drugo pa si lahko imate mastercard.

In tako je ta glorija od zdravstva, ki je hkrati smrtno nevaren organizem, nekega dne fentala tudi malega Bora. Mamica si ne bo nikoli opomogla, ne zato, ker ta moment napačno misli, da bo večno čutila, da ni nikaršnega smisla več živeti, niti ne zaradi tega, ker tako čuti tudi njena 17-letna hčerka. In oče družine tudi.

Borova mamica si ne bo nikoli opomogla zato, ker je malemu Boru, neznansko prestrašenemu in od bolečin ter strupov povsem opešanemu, na njegov klic na pomoč mamici, da mu je zelo slabo, rekla, da bo sve v redu. Zdaj se počuti mizerno, zločinsko, ker je nenadoma ujela in na svojo krhko dušo odložila vso odgovornost tovrstnih tolažilnih besed. Čuti se krivo, ker se je otroku, ki je kmalu zatem umrl, rekla, da bo vse v redu.

A slovensko zdravstvo je odlično, vrhunsko zdravstvo. Morda, ampak res morda, samo kubansko…

Slovensko zdravstvo se ne počuti kot tota mamica. Slovensko zdravstvo je močno, neomajno, neobčutljivo na bolečino, mraz, visoke temperature, stranske torzijske pritiske in eksplozije min do 1000 kiloton TNT.

Slovensko zdravstvo je naredilo analizo in do koder so do zdaj prišli, ne vidijo nikakršnih napak zdravnikov v vsej zgodovini slovenskega zdravstvenega kaljektivnova hazjajstva. Bojda so malemu Boru po prispetju v Ljubljano, amonijak v krvi nevtralizirani, znižali, izničili v dveh urah. V Mariboru ga niso niti poskusili zdraviti celih 19 ur. Ker so zavedni in do davkoplačevalskih penezof odgovorni. Iz istega razloga tudi helikopterja niso uporabili. Ki je ravno za takšne primere predviden, sicer ga v naši mikro deželici sploh ne bi potrebovali.

Slovensko zdravstvo je odlično zdravstvo. V slovenskem zdravstvu je vedno vse v redu. Kot pri komi. Le da pacijent leži negibno, kot bi bil mrtev.

Če so res nebesa in če je res pekel, potem upam, da bodo slovenski zdravniki, ko pridejo gori pred boga, najprej zaupani komisiji, takorekoč konziliju, ki bo presodila kam sodijo. Komisiji sestavljeni iz vseh, malemu Boru podobnih, za katere je vrhunsko slovensko zdravstvo bilo usodno. Ki bodo ugotovili, da je z umrlim slovenskim zdravnikom, ki ga obravnavajo vse v redu. Da je stanje B.P. Da nihče ni nič narobe storil ob njega smrti. In spričo te običajnosti stanja SLO zdravnika, totega pizdeka preprosto prosledili naprej v oskrbo. Satanu. Ali v vice, če ima potrjeno kartico.

vir:

http://www.finance.si/forumi/?t=46188

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družina, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Najini otroci, Shamanove umetniško mojstrske črtice, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zdravstvo, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mediji, novinarji | Brez komentarjev »