PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Izkusil pa sem, da je vera v socializem živa kot nikoli prej

Objavil pavel, dne 22.11.2008

“Ne verjamem v udbomafijo, v Kučanovo zaroto – nič takega, čeprav so vsi udbovci živi in zdravi in marsikateri v visoki senci. Je mešanica lobijev (Kučanovega, Zidarjevega, Šrotovega itd.) in ljudstva in njegove mentalitete.

Izkusil pa sem, da je vera v socializem živa kot nikoli prej:

  1. Pri uglednih profesorjih, ki zagovarjajo komunistično revolucijo;
  2. pri akademikih, ki se jim serijski morilci smilijo bolj kot žrtve komunizma.
  3. Pri preprostih ljudeh, ki se jim toži po zajamčeni zaposlitvi in zastonj zdravstvu
… Stanje duha.”

piše človek, ki je doživel 3 leta Mussolinijevega fašizma, 2 leti Hitlerjevega nacional-socializma, 45 let Titovega nacional-socializma in 20 let “kučanovega” nacional-socializma na blogu bmesec.

Skratka: svinje še kar naprej sanjajo o koruzi ne da bi uporabile razum in aktivno življenje. To sanjanje pa spretno izkoriščajo fevdalci za svoje lagodno in kriminalno življenje. Edino kar v Sloveniji konzervativno živi naprej je butalsko sanjanje o lepšem življenju s razumskimi plašnicami v udobnem fotelju doline Šentflorjanske.

  • Share/Bookmark

11 odgovorov v “Izkusil pa sem, da je vera v socializem živa kot nikoli prej”

  1. Rado Rado pravi:

    Pavel:

    “Izkusil pa sem, da je vera v socializem živa kot nikoli prej”.

    Morda ima Pavel prav. Kaj če vera v socializem zares živi? In če zares živi, ali to ni zaradi tega, ker je s kapitalizmom nekaj narobe? Ali bi žena varala moža, tudi če bi bil ta dober ljubimec in bi hkrati prinašal k hiši dovolj denarja. Verjetnost za nezvestobo bi bila nabrž manjša. Ergo, morda je tu odgovor zakaj tako, Pavel.

  2. Alter pravi:

    S kapitalizmom ni nič narobe. Res je sicer, da ni popoln, vera v socializem pa je zgolj posledica opranih možganov.

  3. Rado Rado pravi:

    Tvoje zagotovilo Alter mi ni dovolj. Jaz mislim in opazujem s svojo glavo. In pogled na svetovno dogajanje ter razmislek o tem mi kaže drugačno sliko, kot pa mi jo slikaš ti.

  4. 1tastar 1tastar pravi:

    Rado, nimaš prav. Ravno take, ki imajo dobrega fukača in polnega denarja, ga najrajši serjejo. Hočejo poskusiti še drugod, če je njihov res najboljši :lol:

  5. Rado Rado pravi:

    “Ravno take, ki imajo dobrega fukača in polnega denarja, ga najrajši serjejo.”

    Takšna je torej tvoja izkušnja 1tastar? Jej, jej. Nič ti ne zavidam. :-)

  6. Alter pravi:

    Tebi Rado, kot ekstremno zaslepljenemu socialistu itak ni nič dobro. Ti ne misliš s svojo glavo. Namesto tebe misli tvoj führer.

    Svetovno dogajanje v ničemer ne potrjuje padca kapitalizma in kakšnega vzpona komunizma.

    Očitno te realnost nima rada.

  7. pavel pravi:

    svetovno dogajanje potrjuje zgolj to, da solidni delavci kateregakoli poklica še v nobenem socialističnem sistemu niso bolje živeli kot delavci v kapitalizmu. Kvečjemu NEKAJKRAT SLABŠE.

    Trenutna kriza potrjuje samo dve opažanji: 1. da se kapitalizem spet reformira, samoobnavlja 2. da se število infantilnežev – ki slepo verujejo v ideali, utopije, a se iz zgodovine prav nič ne naučijo – zelo hitro množi. Njihov % v družbi hitro narašča. A tudi to ni nek nov pojav. Znano je, da višanje blaginje civilizacijo prej ali slej pripelje v infantilnost večine – in zato v propad. Tako so propadli vse velike civilizacije in imperiji.

    21 stl. je stoletje Azije in kapitalizma. Zahodna civilizacija je na poti propada. Azija kot rastoča civilizacija bo pač od naše civilizacije prevzela kar je bilo dobrega. To pa je v prvi vrsti kapitalizem, ki je Kitajski prinesel pot iz države z največ miljoni lačnih revežev ( komunizem!) v državo, kjer danes 70% državljanov živi zelo solidno. Plače jim rastejo vsako leto. Standard oz. blaginja pa prav tako. Za Kitajsko bi bil samomor, če bi se po 30ih letih liberalnega kapitalizma vrnila v socialistično gospodarstvo. Le tako bi prepustila svetovno vlogo še naprej ZDA.

  8. Alter pravi:

    O tem problemu na zahodu je pisal tudi Robert T. Kiyosaki. Ljudje ne iščejo več svobode, ampak varnost (socialo). V Evropi je to še bolj izrazito.

  9. pavel pravi:

    @Rado, zelo slabo bereš, ker je tvoja zaslepljenost oz. dogmatična vera v socializem, tako ogromna. Ta stavek je izrekel zelo star, izkušen in PAMETEN možak na blogu BMESEC.

    @Alter, hvala ti, ker se tako viteško boriš pred “robinhoodi”. Varnost ljudje iščejo takrat, kadar so resnično ogorženi. In v EU ima večina ljudi biti za kaj ogorožena. So namreč PREZAŠITENI INFANTILNI birokrati, ki v življenju še niso nikoli resnično prodajali svojega dela in znanja na trgu. V kapitalizmu in prostem trgu zato upravičeno ( iz njihovega gledišča lastne nesposobnosti in nezmožnosti delati) gledajo SATANA. Še en dokaz, da vere ne moreš izkoreniniti. Lahko je vera na visoki ravni, lahko pa je zgolj VRAŽEVERJE. In verovanje v socializem je predvsem VRAŽEVERJE prezaščitenih otrok, ki še niso ( in bodo zelo težko) odrasli, zrastli.

  10. Rado Rado pravi:

    Pavel, ne vem na kateri stavek se nanaša tvoja replika.

    Glede domnevne moje “vere v socializem” pa: Če sem v svojih prispevkih kritičen do pojavov nebrzdanega kapitalizma, še ne pomeni da sem goreč privrženec socializma. O kritiki socializma pač ne pišem, ker ni aktualno. (bilo je aktualno pred dvasetimi leti).

    Gre predvsem za prioritete. Nedvomno je kapitalizem najboljši sistem v smislu produkcije. Ni pa najboljši v smislu delitve proizvedenega kolača. Na finto, odpovejmo se delu zaslužka, da bo proizvodnja bolje stekla in boste kasneje zaslužili več, me ne dobijo več. To finto so uporabljali že v prejšnjem sistemu. Seveda so takšne in druge ekstra dobičke vedno pokasirali drugi. Tako je bilo nekoč in tako je danes.

    Zame nista produkcija in visoka gospodarska rast edina vrednota. Zame je vrednota tudi človeka vredno življenje. Tudi tisti človek, ki v smislu produkcije nove vrednosti pri artiklu, ne daje svojega prispevka, lahko s svojo pojavo dela naše življenje zanimivejše. In ga zaradi tega nimam za prisklednika in parazita.

    Boš mar svoji ženski, ki doma vodi gospodinjstvo (ne hodi v službo – ne ustvarja razlike v ceni) in vzgaja štiri otroke, rekel da je parazit? Seveda ne, kljub temu da ne hodi v službo, opravlja zelo pomembno delo.

    Ergo?

  11. pavel pravi:

    @Rado: prvič se s tabo strinjam.

    “Gre predvsem za prioritete. Nedvomno je kapitalizem najboljši sistem v smislu produkcije. Ni pa najboljši v smislu delitve proizvedenega kolača. Na finto, odpovejmo se delu zaslužka, da bo proizvodnja bolje stekla in boste kasneje zaslužili več, me ne dobijo več. To finto so uporabljali že v prejšnjem sistemu. Seveda so takšne in druge ekstra dobičke vedno pokasirali drugi. Tako je bilo nekoč in tako je danes.

    Zame nista produkcija in visoka gospodarska rast edina vrednota. Zame je vrednota tudi človeka vredno življenje. Tudi tisti človek, ki v smislu produkcije nove vrednosti pri artiklu, ne daje svojega prispevka, lahko s svojo pojavo dela naše življenje zanimivejše. In ga zaradi tega nimam za prisklednika in parazita.

    Boš mar svoji ženski, ki doma vodi gospodinjstvo (ne hodi v službo – ne ustvarja razlike v ceni) in vzgaja štiri otroke, rekel da je parazit? Seveda ne, kljub temu da ne hodi v službo, opravlja zelo pomembno delo.

    Ergo?”

    To kar si napisal, zame ni sporno, celo strinjam se s tabo. Sporno je, da je vedno več ljudi, ki se delajo reveže. Sporno je, da je naš trg dela in kapitala monopoliziran in rigiden, zato delo ni več vrednota ( ni novih podjetij, ni tujih investitorjev, ni novega znanja, ni prihodnosti). Niti znanje ni več vrednota, temveč neprestano hvatanje krivin, vandalizem, drhalsko kruljenje v čredi. Super sodobna vrednota socializma so zgolj krvne, politične, mafijske veze. Rentiki, interesne skupine ( ki si ščitijo trebuh s politiko, hrbet pa z zakonodajo) – to so resnični in značilni socialistični ( fevdalni) paraziti družbe (oz.blaginje večine ljudi). To je 1% ljudi, ki preko 10% boljše plačanih dvorjanov slepi (in ODIRA, grobo izkorišča, krade) še produktvni del ustvarjalcev, ki jih je upravičeno lahko strah za službo, delo. Parazit je zame nekdo, ki ne dela ( moja žena na porodniški dela dan in noč, ter dela več kot jaz) in išče ugodnosti pri državi. Nekdo, ki ne živi od svojega dela, ampak je ves čas na grbi države ( izvzemši invalide, bolnike, penzijoniste, otroke, nosečnice in mlade mamice). Razni prezaščiteni umetniki, kulturniki, alternativci, šporniki, funkcionarji KS, občinski uradniki in skratka večina od države plačanih ljudi.

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.