PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Nategi socialne države

Objavil pavel, dne 14.11.2008

Novinar Financ Uroš Urbas trdi: “Kriza bo pokazala, kako (ne)vzdržna je socialna država!”

V članku primerja Nemčijo in Slovenijo, ki sta obe “socialno” predimenzionirani. Gospodarstvo obeh držav je preobremenjeno. Ta kriza pa bo to gospodarstvo pripeljala na rob preživetja in pahnila v bankrot, če vladi ne bosta razbreminili gospodarstva in predvsem delavcev.

“In čeprav večina slovenskih ekonomistov ploska proaktivni vlogi države v kriznih časih in ponuja svoje znanje socialističnim politikom, me moti, zakaj nihče ne predlaga nižjih davkov. Podjetja, ki ne bi bila toliko obdavčena, bi lažje preživela.”

Glede na to, da vsak delavec mesečno plačuje za pokojninsko zavarovanje okrog 350€ ( jaz ga plačujem preko 400€) katerega denar gre takoj za penzije sedanjih upokojencev, katerih 400.000 je oddelalo polno delovno dobo oz. okrog 70% naše delovne dobe, kar 180.000 penzijonistov pa tudi tega ni naredilo. Dejstvo je, da so ti ljudje imeli tako slabe plače, da bi njihove penzije danes morale znašati okrog 100€. Hkrati pa je njihova vplačila požrl neumni komunistični funkcionarski kader. In jih ni več. Penzijonisti živijo na naš račun. Direktno denar moje plače v njihova usta.

“Še bolj me moti, da država, ki tako ali tako namenja tolikšen del davkov za socialo, socialne ukrepe prenaša še na podjetja.”

“In ne nazadnje, moti me, da Slovenija kot socialna država na primer staršem daje otroške dodatke kot bombonček (obenem pa vsi, ki imajo več kot 1.860 evrov bruto plače, padejo v najvišji davčni razred) ali da srednješolcem plačuje prehrano (za kar nameni 40 milijonov evrov), ali da ponuja brezplačen vrtec za drugega otroka (pa čeprav mnogi v svojem kraju niti za prvega ne dobijo prostega mesta). Po mojem mnenju ni naloga države, da skrbi za moje otroke, temveč da zagotovi pogoje, da lahko sam skrbim za svoje otroke.”

Za konec se Urbas sprašuje kako bosta ti državi sploh reševali sedanjo STOLETNO gospodarsko krizo, če pa še v običajnem – dobrem času ne znata delati z gospodarstvom in družbo ( “zgoraj opisana dobrodelnost socialne države s tujim denarjem”)

Urbas pa spregleda kar nekaj razlik med Nemčijo in Slovenijo:

Največ denarja pogoltne država. Tekoči transferi v javne zavode, predstavljajo skoraj tretjino vse sociale. Dejstvo je, da če bi ukinili vsa ta nepotrebna delovna mesta, ki jih producira država, bi imeli četrtino prebivalstva na cesti.

Če potegnemo vzporadnico med Nemci in Slovenci je bistvena razlika, saj Nemci dobro preverijo, kdo dobi socialni denar in za kaj.

Nemci so vsa leta spodobno živeli in si večinoma plačevali dodatno rentno zavarovanje. Pri nas so se vsi zanašali na pokojnine.

V Nemčiji pravna država deluje, pri nas pa ne. Tam je človek, ki si izbere alternativno zdravljenje, prev tako deležen bolniškega staleža, če ga potrebuje, kot če bi se poslužil klasične medicine. Pri nas pa ne. Toliko opevana enakopravnost naše države, se podre že takoj pri zdravju.

V Nemčiji so vse službe kreirane tako, da so v pomoč in podporo državljanom. Pri nas država svoje državljane ovira na vsakem koraku.

Država je prepričana, da najbolje ve, kako pametno in dobro porabiti naš denar. Z njim napolni pohlepe riti samo nekaterih posameznikov, večini ga pa vrača po kapljicah. Pa še te moraš sam prestreči in ujeti, drugače se ti vse izmuzne med prsti.

Figi mi je mar za državo, ki je sama sebi namen, socialo pa uporablja kot pesek v oči vsem nezumnežem, ki ne znajo sešteti ena in ena, verjamejo pa vse, kar se jim pove.” kot pove Pia na Forumu pod Urošovim prispevkom.

Osebno mislim, da bi država največ prihranila, ko bi vse državne plače znižala na 1000€, predvsem takoimenovane managerske plače. Ko bi vlada to naredila, bi lahko začela zmanjševati davke delavnim ljudem. Nujno je, da vlada tudi zmanjša število javnih uslužbencev za 20%. Ter da privatizira zdravstveni in šolski sistem in s tem te delavce izloči iz sistema javnih uslužbencev.

Drug korak pa bi bil zmanjšanje denarja kulturnikom in nevladnim organizacijam.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.