PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 14.11.2008

Predstavitev knjige “Slovenska tranzicija med Kardeljem in tajkuni”

Objavil pavel dne 14.11.2008

Rado mi je prijazno poslal vabilo, ki si ga drznem objaviti ( v želji da okroglo mizo obišče čimveč odgovornih oseb):

“Spoštovani,

ob izidu moje prve samostojne knjige “Slovenska tranzicija med Kardeljem in tajkuni”. Vas vljudno vabim na predstavitev le-te in na okroglo mizo o tranziciji. Lok debate okrogle mize, ki bo predvidoma trajala 45 minut, bo sklenjen z aktualnimi dogajanji v slovenski ekonomiji, oziroma družbi v širšem pomenu besede.

Okroglo mizo bo povezoval Peter Frankl, urednik poslovnega časnika Finance, polega avtorja pa bodo sodelovali še dr. Milan Balažic (politolog), dr. Jože P. Damijan (ekonomist) in mag. Anton Rop (ekonomist in politik). Predstavitev in okrogla miza bosta naslednji ponedeljek 17.11. ob 17:00 na GZS.

Počaščen bi bil, če bi si lahko našli čas in se udeležili dogodka.

S spoštovanjem,

Rado Pezdir”

Vesel sem Radovega prvenca. Z veliko verjetnostjo se bom udeležil okrogle mize. Me pa v oči zbodejo predvsem gostje kot sta Rop in JPD. Očitno okrogla miza potrebuje ZELO drugače misleče. Sam kot neekonomist bi težko ocenjeval (NE)kompetentnost ekonomistov. A še vedno mislim, da si Rado zasluži bolj kredibilnega, strokovnega in kompetentnega nasprotnika kot sta zgoraj omenjena.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Knjiga, Rado Pezdir, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), politika | Brez komentarjev »

Samomor

Objavil pavel dne 14.11.2008

Te teden sem v sredo (12.11.2008) pozno zvečer gledal oddajo Sveto in svet, ki je imela naslov SAMOMOR. V oddaji so nastopili gosti, ki so me zanimali. Predvsem sem bil vesel Karla Geržana. Pa tudi psihiater Gorazd Mrevlje se je dobro odrezal. Zanimalo me je tudi mišljenje filozofa Roberta Petkovšek. Pozitivno presenetil me je Vinko Potočnik, ki sem ga bolj navajen v dolgočasnih statističnih govorancah. V omizju sta tudi sodelovala 2 osebi iz kroga svojcev in ŠENTa.

Po podatkih WHO se v svetu vsakih 40s zgodi en samomor. Število samomorov na svetu in v Evropi narašča iz leta v leto.

Zakaj je Slovenija tako degenerirana, da je v vrhu lestvice?

Zgolj še dve bivši ex-komunistični državi sta pred njo.

Seveda so trije glavni dejavniki:

  1. osebni ( geni, vzgoja, smisel, naravnanost)
  2. družina, starši
  3. družba, kultura
Dr. Mrevlje je povedal, da se je število samomorov pri nas stabiliziralo ( menda imamo 630 samomorov letno).

Geržan je govoril o tem, kako je “reševal” ožja socialna okolja, kjer so mladostniki naredili samomor. ” Kdor hoče sočloveku dobro, ga mora pripravljati na realnost, ne pa mu govoriti o idealih!”

Petkovšek: ” Zahodni človek vozi mimo sebe, živi pozunanjeno. Vprašanje je koliko se je sposoben pogovarjati s samim seboj.”

Potočnik: ” ko sem se srečeval z večjim številom mladih, študentov, sem opazil kako težko jim je verbalizirati in opisovati svoja notranja sstanja, čustva. Le kakšni bodo potem njihovi odnosi, če še svojega notranjega sveta ne poznajo, niti ga ne znajo ubesediti.”

Petkovšek: ” Argentinski Slovenci so bolj navajeni bližine, imajo bolj afektivne odnose…. Slovenci tukaj pa se problema dotaknemo senzacionalistično ( tako da bežimo pred problemom, namesto da bi se z njim soočili).”

Enega glavnih vzrokov so videli v tem, da smo Slovenci zaprti vase. Dialog nam ne laufa. Pristen DIALOG:

  1. ne pristno pripovedovanje o sebi, o intimi in o svojih težavah
  2. ne pristno poslušanje in slišanje drugega
Ne v družini, ne med prijatelji, ne v partnerstvu. Da sicer včasih lahko govorimo o čemerkoli, a le o svojem notranjem, doživljajskem svetu ne. Še posebej ne o težavah in o neprijetnih čustvih. Tega se sramujemo. To skrivamo.

Namesto, da bi se ravno tukaj srečevali. V ranljivosti, v pristnosti. Da bi tukaj skupaj rastli, se borili in varovali vrednoto življenja.

Govorili so o procesu in stopnjah žalovanja ter seveda tudi o nujnosti žalovanja – ki se mu današnji človek upira, skriva in ga tabuizira. “Žalovanje ni depresija, kot ga napačno danes poimenujemo! Kvečjemu neodžalovanje smrti pripelje do depresije”, pravi Mrevlje.

Dodali so še par tez o depresiji in posebej omenili, da večino “depresij” danes povzročita slaba vzgoja in slaba družba.

Potočnik je omenil, da je cerkev spremenila odnos do samomora, ki je bil po cesarju Francu Jožefu ostro kaznovan, stigmatiziran in tabuiziran.

Kaj pa jaz mislim? Sam bi dodal, da pričakujem še več samomorov:

  1. ne zaradi genetike, temveč zaradi vzgoje razvajanja in prezaščitenosti

  2. zaradi vedno slabših staršev ( zmedenih, zblojenih, zgubljenih, utopljenih v družbi), razpadlih družin, enostarševskih družin, prezaposlenih staršev itd.

  3. zaradi socialistične družbe, ki je v bistvu prezaščitena družba, zasvojena družba. Zidealizirana in zideologizirana družba, ki ne stoji na realnih tleh.

Če pa že v družbi ni realnosti, če le te manjka v starševskem okolju – kako naj potem otrok uspe sploh stopiti na realna tla? Ali si bo sploh kdaj želel realnih tal, če je že od starta zasvojen s socialistično šmarnico?

Tu bi dodal še odstavek o ZZD, ki je omenila, da je pri nas življenje manj pomembna vrednota oz. na isti ravni kot ostale vrednote, zato že malce večje življenjske prelomnice, ovire in težave postavijo vrednoto ŽIVLJENJE pri marsikateremu človeku na vislice.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Zdravstvo, Zgodovina, dr. Zdenka Zalokar Divjak, inženirji družbe, modne družbene smernice, motnje in bolezni, zdravje | Brez komentarjev »

Stanovanjski kredit

Objavil pavel dne 14.11.2008

Imava okrog 120.000€ kredita v CHF.

Najin obrok je okrog 900€. Ta mesec je na višino obroka zelo vplivalo valutno razmerje €/CHF. Kajti na začetku kredita je bilo 1,62. Prejšnji teden je padel evro kar na 1,47. Danes pa je okrog 1,51.

Tako nama poleg LIBORJA ( obrestnega tveganja) sedaj glavobol povzroča še valutno nihanje, ki zaenkrat niha okrog 10%.

Čudi me slabo obveščanje banke. Kljub mojim aktivnostim: spraševal sem prodajnika v banki ( ti na moja vprašanja odgovorov niso vedeli), pa njegovega šefa ( le ta mi je razložil in izračunal, da bi tudi z razmerjem 1,45 še vedno plačeval manjšo anuiteto kot če bi imel kredit v € z Euriborjem: tu naj bi plačeval okrog 1050€ mesečne anuitete) – nato sem celo iskal stik z zaledjem banke ( ki pa je zelo arogantno in ne odgovarja na vprašanja direktno, temveč se skriva za nakladanjem) – mi še niso pojasnili izračunov.

Samo enkrat so mi po pošti poslali zgolj novo obrestno (6m LIBOR) mero. Sedaj čakam, da mi pojasnijo odkod jim to ( izračun in podatki vstavljeni vanj), da se nama je mesečni obrok povečal za okrog 60€.

Če prav razumem – me veseli zgolj to, da obrestne mere v tej krizi padajo. Torej padata tako Euribor kot LIBOR. To pomeni manjše anuitete.

Tukaj bi še pohvalil zaledje banke Unicredito, pri kateri sva pred letom prekinila kredit za stanovanje( poplačala) – in so nama vse izračune in obroke pojasnili, da sva jih lahko doma z enostavnim računanjem preverila.

Smo mlada družina, ki je do prvega stanovanja prišla z lastnim prihranjenim denarjem povprečne univerzitetne plače. Niti tolarja ali € – kaj šele, da bi dobila socialno stanovanje od države.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Praktični del življenja, Slovenija, denar oz. kapital | Brez komentarjev »

Nategi socialne države

Objavil pavel dne 14.11.2008

Novinar Financ Uroš Urbas trdi: “Kriza bo pokazala, kako (ne)vzdržna je socialna država!”

V članku primerja Nemčijo in Slovenijo, ki sta obe “socialno” predimenzionirani. Gospodarstvo obeh držav je preobremenjeno. Ta kriza pa bo to gospodarstvo pripeljala na rob preživetja in pahnila v bankrot, če vladi ne bosta razbreminili gospodarstva in predvsem delavcev.

“In čeprav večina slovenskih ekonomistov ploska proaktivni vlogi države v kriznih časih in ponuja svoje znanje socialističnim politikom, me moti, zakaj nihče ne predlaga nižjih davkov. Podjetja, ki ne bi bila toliko obdavčena, bi lažje preživela.”

Glede na to, da vsak delavec mesečno plačuje za pokojninsko zavarovanje okrog 350€ ( jaz ga plačujem preko 400€) katerega denar gre takoj za penzije sedanjih upokojencev, katerih 400.000 je oddelalo polno delovno dobo oz. okrog 70% naše delovne dobe, kar 180.000 penzijonistov pa tudi tega ni naredilo. Dejstvo je, da so ti ljudje imeli tako slabe plače, da bi njihove penzije danes morale znašati okrog 100€. Hkrati pa je njihova vplačila požrl neumni komunistični funkcionarski kader. In jih ni več. Penzijonisti živijo na naš račun. Direktno denar moje plače v njihova usta.

“Še bolj me moti, da država, ki tako ali tako namenja tolikšen del davkov za socialo, socialne ukrepe prenaša še na podjetja.”

“In ne nazadnje, moti me, da Slovenija kot socialna država na primer staršem daje otroške dodatke kot bombonček (obenem pa vsi, ki imajo več kot 1.860 evrov bruto plače, padejo v najvišji davčni razred) ali da srednješolcem plačuje prehrano (za kar nameni 40 milijonov evrov), ali da ponuja brezplačen vrtec za drugega otroka (pa čeprav mnogi v svojem kraju niti za prvega ne dobijo prostega mesta). Po mojem mnenju ni naloga države, da skrbi za moje otroke, temveč da zagotovi pogoje, da lahko sam skrbim za svoje otroke.”

Za konec se Urbas sprašuje kako bosta ti državi sploh reševali sedanjo STOLETNO gospodarsko krizo, če pa še v običajnem – dobrem času ne znata delati z gospodarstvom in družbo ( “zgoraj opisana dobrodelnost socialne države s tujim denarjem”)

Urbas pa spregleda kar nekaj razlik med Nemčijo in Slovenijo:

Največ denarja pogoltne država. Tekoči transferi v javne zavode, predstavljajo skoraj tretjino vse sociale. Dejstvo je, da če bi ukinili vsa ta nepotrebna delovna mesta, ki jih producira država, bi imeli četrtino prebivalstva na cesti.

Če potegnemo vzporadnico med Nemci in Slovenci je bistvena razlika, saj Nemci dobro preverijo, kdo dobi socialni denar in za kaj.

Nemci so vsa leta spodobno živeli in si večinoma plačevali dodatno rentno zavarovanje. Pri nas so se vsi zanašali na pokojnine.

V Nemčiji pravna država deluje, pri nas pa ne. Tam je človek, ki si izbere alternativno zdravljenje, prev tako deležen bolniškega staleža, če ga potrebuje, kot če bi se poslužil klasične medicine. Pri nas pa ne. Toliko opevana enakopravnost naše države, se podre že takoj pri zdravju.

V Nemčiji so vse službe kreirane tako, da so v pomoč in podporo državljanom. Pri nas država svoje državljane ovira na vsakem koraku.

Država je prepričana, da najbolje ve, kako pametno in dobro porabiti naš denar. Z njim napolni pohlepe riti samo nekaterih posameznikov, večini ga pa vrača po kapljicah. Pa še te moraš sam prestreči in ujeti, drugače se ti vse izmuzne med prsti.

Figi mi je mar za državo, ki je sama sebi namen, socialo pa uporablja kot pesek v oči vsem nezumnežem, ki ne znajo sešteti ena in ena, verjamejo pa vse, kar se jim pove.” kot pove Pia na Forumu pod Urošovim prispevkom.

Osebno mislim, da bi država največ prihranila, ko bi vse državne plače znižala na 1000€, predvsem takoimenovane managerske plače. Ko bi vlada to naredila, bi lahko začela zmanjševati davke delavnim ljudem. Nujno je, da vlada tudi zmanjša število javnih uslužbencev za 20%. Ter da privatizira zdravstveni in šolski sistem in s tem te delavce izloči iz sistema javnih uslužbencev.

Drug korak pa bi bil zmanjšanje denarja kulturnikom in nevladnim organizacijam.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Uroš Urbas, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zdravstvo, Zgodovina, davki, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, liberalne reforme ( PRO FREE Market), podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, šolstvo | Brez komentarjev »

Zimske gume

Objavil pavel dne 14.11.2008

Pravkar sem se pripeljal domov z novimi zimskimi gumami. Stare zimske gume, ki so mi jih fantje vrgli dol, so bile stare kar 7 let. Vozil sem z njimi tudi to poletje, ker sem vedel, da so kot zimske gume odpovedale, kot letne pa bodo dobre še za teh 8 mesecev.  Kar dobršen delež 291.500 km, ki jih je naredil moj 11 let star avto, so prispevale.

Na žalost sem lahko o kvaliteti ( Price/Performance) novih gum spraševal ženo vulkanizerja, ki se je v zadnjih letih zelo obogatil in razširil, čeprav je začel pred desetletjem kot mulc, ki je ogrozil monopol glavnega vulkanizerja v mestu, ki je kot dolgoletni obrtnik bil vedno eden najvidnejših članov SD, nekoč ZLSD in ZKS ( nikoli nisem razumel obrtnikov, ki podpirajo komuniste, socialiste in ostale ekstremne levičarje). Cen mladega vulkanizerja nisem nikoli primerjal z ostalimi, le od prijatelja sem slišal, da je cenejši.

O gumah sem torej spraševal njegovo ženo, ker so fantje bili vsi polno zasedeni, čakalna vrsta pa kar 2 uri.

Vmes je vulkanizer I. parkrat skočil v pisarno, toliko, da mi je na hitro vprašanje odgovoril, da ne smem dati gor 185/65 ( letne gume), temveč 195/65, ki so bile po komadu 4€ dražeje.

Gledal sem savske gume, ki so bile okrog 79,08€ ( skupaj z DDV) – 40%, kar je žena vulkanizerja s kalkulatorjem izračunala, da pride 47,4€ na gumo.

Potem sem gledal še Kleber in Fuldo, ki sta bili malce dražji.

Dunlop D3 in Response pa sta bili kar 60€ in 78€ s popustom. Obstajala je še opcija, da naročim gume iz Nemčije, ki da so dosti cenejše- sploh večje in dražje.

Končno sem se odločil kar za savske gume Eskimo, ki so me po gumi prišle 47,4€ s tistim famoznim 40% popustom. Ja, cena je že skupaj z DDV. Slabost popusta je bila, da sem moral prinesti cash – kar je pomenilo, da sem moral narediti pač nekaj km do Hypo banke.

Račun je bil 261€:

  • 4 gume so bile 189,4€
  • Računali so mi še menjavo gum na klasična platišča, 3€/kom
  • uravnoteženje jeklenega platišča 3,25€/ kom
  • Nove ventile (tubles ventil) 1,25€/kom
  • klasični okrasni pokrov za 15 inčno platišče 10,26€/kom
Vzel sem še nove okrasne kape za katere sem plačal 10,3€ po komadu. Črna platišča so bila že zelo uničena, rjasta, razbravana – mi je bilo to zelo grdo.

Vmes sem se še s fantoma pogovarjal: Imata 6€ na uro. Najtežje jima je menjavati gume od kombijev, terencev. Ne zdi pa se jima veliko dati za eno gumo okrog 100 do 150€, ker baje nekateri dajejo za gume od 400€ do 600€ na komad. Pa še nekaj parov gum imajo, ki jih potem vsak mesec menjajo zaradi IZGLEDA. Preseravanje. Hochštaplerstvo in snobovstvo hitroobogatenih, razvajenih malomeščanov. Kdor na lahek način do denarja pride, ga ne bo cenil in bo z njim razsipen.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Praktični del življenja, Slovenija, avto | 14 komentarjev »