PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 31.10.2008

Viktor Frankl, Erich Fromm, Fjodor.M. Dostojevski

Objavil pavel dne 31.10.2008

Ker imam še kar v glavi zanimivo predavanje ZZD o odgovorni vzgoji, moram še napisati tri knjige, ki so name izredno vpllivale na začtku študija na tehnični fakulteti  Univerze v Ljubljani ( takrat se je še imenovala po množičnemu medvojnemu in povojnemu zločincu, idejnemu in operativnemu vodji revolucije v Sloveniji,  Edvardu Kardelju).

Najprej Dostojevski z Bratje Karamazovi. Tam Dostojevski, ki je mojster opisovanja tako psihe kot duhovnosti izjmeno oriše tri tipe osebnosti, ki se verjetno mešajo v vsakem izmed nas. Kasneje so tudi marsikateri jezuiti omenili kakšne dele iz del Dostojevksega, ko so nam razlagali o duhovnosti ( tipično: ” Lepota bo odrešila svet!”)

Najstarejši sin, Dimitrij,  je bil zelo strasten, uživaški, zelo čustven, burna čustva, eksploziven, vodilo ga je primarno ugodje otroka. Vojak. Kvartopirec ( tudi D. je bil igralec na srečo). Seveda ga partnerski odnos ( ženske) in zadolženost ( ne zna delati z denarjem, ker ga je vedno premalo, pa kar koli dobi) pripelje na rob zločina.

Drugi je Ivan, potuhnjen in nečimeren razumar. Tuhta do onemoglosti. Izredno razumen, kritičen, planski, strateški – toda kot človek mrtev- brez čustev, brez otroške iskrice čudenja. Fanatičen vernik v utopičen ideološki sistem. V končni fazi se zadaj skriva bolna želja po moči, po vladanju svetu, po revoluciji ( Dostojevski je bil v revolucionarni skupini, ki naj bi strmoglavila carja. Par sekund pred ukazom “streljaj!” -so ga oprostili smrtne obsodbe. Strelski vod ni pritisnil na peteline, ampak je povesil puške). Človek, ki je samotar. Ki se je odtrgal od vseh odnosov. Za socialne ideje se zavzema asocialnež, psihopat. Kakšna igra besed, oksimoron- a se reče tako?

Tretji je Aljoša, najmlajši sin, ki se je odpravil v samostan in tam pod avtoriteto starca Zosima živel svojo duhovno življenje. Neka mešanica duhovnosti, pravoslavnega krščanstva in svetoboljnih iluzij, sanjarjenj. Zosima po smrti začne trohneti, kar je znak, da ni bil svetnik, kajti nekaj teh karizmatikov po smrti ni razpadlo, ni zgnilo, niso zasmrdeli. To Aljošo globoko razočara. Odide domov, kjer se gre neko pomirjevalno in mirovniško vlogo med brati in očetom, ki je bil v grobem najbližji Dimitriju po značaju.

Viktorja Frankla sem bral na priporočilo prijateljice, ki je študirala psihologijo in je danes mag. ali celo dr. Kljub vsemu rečem življenju DA. Je knjiga, ki opisuje, kako je Franklu, dunajskemu žŽidu, uspelo preživeti 4 leta Dachauua in Auschwitza. Tam je na male papirčke pisal ta spoznanja iz katerih je sestavil knjigo in modaliteto PT. Ob tem, da so bili vsi njegovi sorodniki pobiti, uplinjenji pod socialistom Hitlerjem. Ob tem, da se je marsikateri Žid sam vrgel v mrežasto žico pod napetostjo in s tem pospešil konec.

Frankl je verjel. Kdor ima samomorilne misli in je depresiven in brez smisla, bi moral to knjigo brati. Naredi si v življenju cilje, smisle. Male in velike smisle in največji smisel. Nobena še tako huda življenjska okoliščina ne more porušiti mojega najvišjega smisla. Noogena nervoza je tipična za ljudi, ki živijo brez smisla. Frankl je iz tega naredil PT humanistične smeri, ki se imenuje logoterapija. Umrl je pred 8 leti. Najboljša njegova učenka je dr. Elisabeth Lucas. Tudi par njenih knjig sem imel doma, a se trenutno nobene ne spomnim posebej, ker je že Frankl naredil tak močen vtis name. Morda pa sem bil tudi premalo zrel za njena spoznanja.

Logoterapevti v Sloveniji me niso nikoli privlačili, sploh pa ne Ramovš. Zadnje čase odkrivam veliko pozitivnega v delih dr. Zdenke Zalokar Divjak, ki je diplomirala psihologijo, naredila magisterij na Medicinski fakutleti iz klinične psihologije, nato pa doktorirala v Münchnu pri dr. Lucasovi.

Tretji je Erich Fromm, prav tako Žid, kot večino takratnih psihoanalitikov in psihoterapevtov, poslovnežev, intelektualcev in resničnih meščanov – ki so šli tako zelo v nos socialistom. Freudov učenec. Tako kot Frankl, prav vsak pa se je prej ali slej oddaljil od nemogočega Freuda in razvil svojo smer. Pri Frommu sem bral knjigo Umetnost ljubezni, kjer govori o konstruktivnih ljudeh, ki gradijo in nekrofilnih ljudeh, ki jim je nič, uničevanje smisel življenja. O večih vrstah ljubezni in o tem, da je ljubezenska sila ena najmočnejših in najkonstruktivnejših kar jih je v človeku. To knjigo bom moral zaradi večje zrelosti in utrjenih spoznanj še enkrat prebrati, kajti takrat sem bral -pil ven – kot prazen list papirja. Danes bi verjetno marsikaj postavil pod vprašaj. Šokiralo me je, da mi je dr. Praper pred leti rekel, da je Fromm bil komunist in da je zagovarjal socialistične ideje. Morda je te ideje razširjal v knjigi Biti ali imeti ( ki mi po naslovu zveni zelo pozitivna!), kajti človek ni to kar ima, temveč to kar živi). Knjigo sem si prinesel nekoč iz knjižnice, vendar je že nekaj vmes prišlo, da je nisem prebral.  No, takrat jaz v tem še nisem videl nič slabega, nič kriminalnega, nič psihopatskega.

Vsi trije avtorji so meni, razvajencu, sinu učiteljice, pomagali, da sem tvegal izbrati pot iskanja in postavljanja malih ciljev, malih smislov in pot iskanja velikega smisla. Takrat sem pomiril svojo melanholično -depresivno naravo študenta in pubertetnika, ki si je komaj sproti lizal ljubezenske rane z različnimi puncami. Niti slutil še nisem, da me bo odneslo v krščansko duhovnost. Seveda v delih Frankla je skrit največji smisel = vera v Boga.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Jaz sem... ali biti ali imeti?, Knjiga, Praktični del življenja, Rusija, SJ, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, dr. Zdenka Zalokar Divjak, duhovna misel, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, pravoslavni kristjani, psihologija; duševnost, učenje, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »

Zdenka Zalokar Divjak o brezpogojni ljubezni

Objavil pavel dne 31.10.2008

Krepki + italic tekst je iz predavanja doc. dr. Zdenke Zalokar Divjak, ki mi je omenila, da ima vrsto dolgo 6 mesecev in da trenutno vodi delavnice Šola za starše v vrtcih Šentvid. Naslednja delavnica bo v vrtcu Brdo – LJ v sredo 5.11. ob 17h.

Današnji problem psihologije je ta, da se je v učbenike psihologije ( duševno področje) začelo pisati duhovne pojme (kot je npr. ljubezen) pod temeljna čustva. Ljubezen ni tipično čustvo.

Lahko bi sicer rekli, da je zaljubljenost neko kompleksno romantizirano čustvo, sentimentalizem. Ljubezen pa je predvsem odločitev, napor, odnos, delanje dobrega.

S tem, ko ljubezen prenesemo med čustva, začnemo z njo pogojevati.

Kajti imamo šibko veselje, zmerno veselje in močno veselje. Vsa čustva lahko opisujemo z neko intenziteto. Ne moremo pa meriti ljubezni – ki je ali pa ni. Ki je trajna ali pa jo nikoli ni bilo.

Najhujše duševne zlorabe  povzročajo otrokom starši, ki jih vzgajajo s pogojevanjem ljubezni ( dr. Zoran Milivojević pravi, da iz tega izhaja večina duševnih motenj in duševnih bolezni!). Češ, da ljubezen pokvari otroka. Da otroka ne bomo imeli radi, če ne bo ubogal ali naredil česa kar mu rečemo. ” Če ne boš priden, te bom dal ciganom!” ” Ker si bila poredna, ne bom prišla pote v vrtec danes!” ” Če boš poreden, vas bom zapustila!” “Če me ne boš ubogal, bom naredila samomor!” Ta vzgoja je sicer izredno učinkovita na prvi moment, toda otroka s tem pohabimo, ker bo imel v sebi veliko negotovost in zmedo in nikoli ne bo samostojna in sproščena oseba. V partnerstvih in na delovnih mestih bo suženj.

Tak otrok si bo ljubezen celo življenje kupoval. Sužensjko. Kupoval bo ljubezen partnerjev in kupoval bo ljubezen otrok (” ..da bi me vsaj nekdo imel rad!”). Kupoval bo sprejtost pri vseh ljudeh okrog sebe.

Pod brezpogojno ljubezen spadajo:

  1. VARNOST
  2. SPREJETOST
  3. SKRB,
ki jih starš nudi otroku NON-stop, ne glede kako se otrok obnaša in kaj naredi.Torej teh treh dejavnosti ne doziramo ali odvzemamo.

VZGAJAMO pa z doziranjem

  1. pohvale obnašanja (nagrada)
  2. kritike obnašanja ( kazen)
  3. ZAHTEVE, CILJI ( te 3. ZZD ni omenila)
Razvajeni otroci (sem spadajo tudi “nadarjeni” oz. “indigo” otroci) imajo varnost, sprejetost, skrb in veliko nege in pohval. Nimajo pa kritik, kaznovanj in ZAHTEV ali pa imajo tega premalo oz. nekvalitetne, šibke meje. V večini primerov, ker se staršem ne da, nimajo časa oz. je vzgoja za njih prevelik napor. Ja, vzgoja je napor -ali pa je ni. Vzgoja je delo in ne igračkanje. Vzgoja ni vzajemno raziskovanje in ni prijateljevanje ( to ni primaren cilj vzgoje, jasno pa je, da smo vsi učljiva bitja in da v vsakem odnosu lahko vlečemo novosti in se izpolnjujemo. Hkrati s starostjo otroka vedno manj direktivno vzgajamo in smo vedno bolj mentorji in nazadnje bolj prijateljski – ne moremo pa nikoli iti v enakost – ker potem otroka zlorabljamo. Otrok mora imeti svoje prijatelje, ki si naj jih sam poišče.

Vzgoja ima cilj pripeljati otroka v samostojno, odgovorno, ljubečo, delavno, učljivo in sproščeno osebo.

Pri prezaščitenih otrocih starši jemljejo odgovornost, ki bi jo otroci že lahko prevzemali, na svoja ramena, namesto otroka. Otroka s tem ščitijo pred naporom, odrekanjem, trpljenjem, frustracijo, izkušnjo. Ker ga držijo v vatki bo tako bitje večino časa nepodjetno, nekreativno, nedelavno, neodgovorno in ” pretirano občutljivo”.

Pretirano prilagodljivi otroci imajo pomanjkanje nege, pohval, nagrad v razmerju s kritiko in kaznijo ter zahtevami (česar je preveč). Pretirano prilagojeni otrok ne bo v sebi nosil zadovoljstva, sproščenosti. Predvsem težo in velikokrat občutek manvrednosti, infantilne -trajne krivde. Med pretirano prilagojene otroke spadajo tudi večni uporniki, ki pa negativno “ubogajo” vsako starševsko željo in zahtevo. Vse bodo delali zrcalno nasprotno. V svobodi se ti ljudje ne znajo samostojno odločati. Čakajo na avtoriteto, da jim le ta požene kri po žilah. Ne znajo v sebi aktivirati svobodnega otroka ( spontanost, kreativnost, zabava, zadovoljstvo, notranji mir, varnost).

Zlorabljeni otroci pa so pretežno zlorabljeni s pogojno ljubeznijo ( duhovna zloraba). Pogojevanje ljubezni (varnosti, skrbi, sprejetost). Ni bilo osnovne topline, negovanja, potrjevanja, da si OK oseba. Seveda tudi s pretepanji ( fizično), seksualno in psihična zloraba (čustveno zlorabljeni: čustvena manipulacija, da je otrok kriv za moja neprijetna čustva!)

Zanemarjeni otroci oz. zapuščeni otroci pa so običajno otroci odsotnih (umrlih, bolnih) staršev ter razvajenih staršev, ki jim je prioriteta set lastnih želja, otrokove potrebe in želje pa so mu zgolj nepotreben napor. Dostikrat so zapuščeni tudi otroci staršev, ki gradijo hude kariere, ki so pridni – toda doma odpovedo na celi črti.

Sokrat je dejal, da imajo dostikrat slavni očetje nepomembne, malopridne otroke – ki v življenju nič ne dosežejo. To je posledica, ker se je oče gnal za slavo in uspeh pretirano na družbenem področju, medtem ko je bil v družini odsoten, zelo slab oče. Otrok je zato zanemarjen, “vzgaja” pa ga cesta s kriminalom, brutalnostjo in večino napačnih napotkov, zaključkov.

Ko se je Jezus pustil Janezu Krstniku krstiti v duhu in v vodi Jordana, je glas iz nebes zavpil: “Ti si moj ljubljeni sin. Zelo sem te vesel!” Resnični kristjan je prepoznan v družbi, da se globoko v sebi zaveda in veruje, da ga Bog brezpogojno ljubi. Zato iz njega sije karizmatičnost, je zelo privlačen ( za dobroiščoče) ali pa zelo odbojen (za slaboiščoče: ” če so mene preganjali, bodo tudi vas!”).

Partnerski odnos ni isto kot starševski odnos. Kajti v partnerskem odnosu sta osebi enakrovredni, v starševskem odnosu pa je starš bolj vreden, saj vodi, preživlja in usmerja otrok- to kar direktno otrok ne sme početi s staršem – drugače je to zloraba otroka – da otrok špila starša svojemu očetu ali mami.

Je pa tudi v partnerskem odnosu nujna tako kritika kot pohvala, ter zahteve. V krščanskem zakonskem odnosu ljubezni si obljubimo, da bomo zvesti v dobrem in slabem. Oz. obljubimo si brezpogojno ljubezen ( varnost, sprejetost,skrb kolikor je sploh kdo sposoben to dajati, kajti absolutne varnosti ni).

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, dobro vzgojen otrok, dr. Zdenka Zalokar Divjak, najljubša Božja Beseda, pretirano prilagojen otrok, prezaščiten otrok, psihologija; duševnost, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, vzgoja samega sebe, zanemarjen otrok, zdravje, zlorabljen otrok, čustva | 15 komentarjev »

Študentski servisi so veliki paraziti

Objavil pavel dne 31.10.2008

Zadnjič smo se na sestanku Liberalcev neformalno pogovarjali tudi o študentskih servisih. Nek podjetnik je omenjal, da je brez veze nek vmesnik med študentom, ki pri njem dela in njegovim podjetjem. Vmesnik , ki zgolj pobira provizijo – nudi pa ničesar. Parazit. Ob vsem tem, ko slišimo koliko denarja se tam vrti in kako uspešno ga perejo.

Škoda, da med študenti – ki naj bi bili generator intelektualne prebojnosti – ni med 100.000 niti enega, ki bi se vprašal: ” Čemu plačujem (10?) % svoje dela, zaslužka študenstkemu servisu?”

Očitno nimamo samo socialistične uravnilovke v Sloveniji, temveč še vedno socialistično enoumje ( maloumje).

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market) | 5 komentarjev »

Pravljice in vzgoja

Objavil pavel dne 31.10.2008

Seveda je zadnjič doc. dr. Zdenka Zalokar Divjak govorila tudi o vzgojnem pomenu pravljic. O tem je tudi napisala knjižico.

Pravi, da je slaboumno, da v srednjih šolah berejo Dostojevskega. Tudi sam sem imel občutke krivde, ker v gimnaziji nisem mogel brati Dostojevskega. 10 let kasneje pa sem z užitkom prebral vsak stavek Bratov Karamazovih. Otroci do 3. razreda OŠ bi morali brati predvsem pravljice. Večina starih pravljic ( nove modernizirane so “pozitivistične”, pocukrane, nevzgojne – saj otroke skušajo pretirano ščititi pred življenjem, trpljenjem, smrtjo itd). govori o vrednotah, o odnosih, o etiki, o naporu, o razvajenosti, o tem kdo na koncu vedna zmaga in kdo propade.

V smeh in večino v boleče začudenje pa nas je spravila s povedjo:

” Tipična slovenska sodobna pravljica je, da mati in sin živita celo življenje skupaj, velikokrat pa jima pomaga alkohol!”

Res se mi zdi noro čudno, da že toliko generacij mladih v Sloveniji tako strahopetno in nepodjetno ostane večino časa v Sloveniji (delo in življenje)- še huje – večina se jih celo življenje ne zmore ločiti fizično od staršev. Kaj šele psihično in duhovno.

Npr. v liberalnih ZDA, Nizozemski, Danski, Islandiji, Angliji, Irski gre večino otrok od doma za vedno – ko gredo študirati na fakulteto. Iz fakultete se sami selijo v svoje ( najeto) stanovanje v mesto, kjer so dobili službo oz. posel.

Še en kriterij degeneriranosti Doline Šentflorjanske z mestom Goga.

Nekoč v gimnaziji nam je profesor govoril, da v tujino odhajajo najbolj sposobni in podjetni osebki svoje družbe ( takrat smo imeli v našem okolju ogormno delvcev iz Yuge) in nas spodbujal, da bi večina od nas šla študirati na Zahod.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Humor, Knjiga, Praktični del življenja, Slovenija, Vzgoja, ZDA, Zgodovina, dobro vzgojen otrok, liberalne reforme ( PRO FREE Market), odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, slabo vzgojen otrok, služba, vzgoja samega sebe, zdravje, šolstvo | Brez komentarjev »

Primož Trubar in Slovenci

Objavil pavel dne 31.10.2008

Bolj ko prepoznavam delovanje in osebnost Primoža Trubarja iz kvalitetnih virov evangeličanov, katolikov in ostalih zgodovinarjev- bolj ga cenim, spoštujem, večja avtoriteta mi je.

Primož Trubar je bil predvsem velik človek, velika avtoriteta, velik delavec, velik liberalni reformator – predvsem zaradi svoje globoke, ponižne in aktivne vere v Boga in seveda izjemnega razuma. V prvi vrsti je bil duhovnik, ki je ljudem kazal na Boga. Izredne pridige je imel.

Velik vpliv je imel nanj tržaški škof Bonomo, ki je fanta vzgajal v liberalnem katolištvu.

Danes pa Slovenci praznujemo Trubarja zgolj kot utemeljitelja slovenskega jezika. To se mi zdi taka malomeščanska hinavščina Šentflorjancev. Trubar je šel v projekt jezika, ker je hotel vero, brezpogojno ljubezen, odrešenje približati vsakemu človeku. Jezik je imel za ORODJE svojega oznanjevanja.

Trubarju jezik ni bil cilj. Hotel je, da bi bili ljudje srečni, blagoslovljeni, razumni, da bi ustvarjali zdrave družine in zdravo družbo. Zato je šel v reformacijo, ker je v katoliški cerkvi takrat prevladoval zatohel fevdalistični sloj ( neliberalno, zavarovane negativne elite). Ne vsi ( recimo Bonomo in Rotterdamski), ampak večina. Za razliko od razumnega in naprednega Erazma Rotterdamskega, ki je reformacijo delal znotraj katolištva.

To pa kar se dogaja zadnja desetletja v Sloveniji v večini primerov ( na proslavah, v medijih) pa me spominja na vic o Butalcu.

Butalcu s prstom ( Trubar z novim slovenskim jezikom) pokažem zvezdo ( Božjo Besedo) – Butalec pa mi topo gleda v prst in roko.

Še en dokaz kako je velika večina našega naroda nerazumno Šentflorjanska, nepoštena in s hinavščino in lažjo prav po malomeščansko omejena ( meščani so bili v glavnem podjetniki, teh pa je v Sloveniji 1%).

Sem pa zvedel nekaj novega: da je Trubar bil odločilen v novem veku, da so Hrvati privzeli latinico in ne cirilice.

Hudo mi je, da evangeličanskega škofa Geza Erniše in večine njihovih vernikov ne doživljam podobnih Trubarju. So mlačni. Erniša v nastopih ponavlja neke vrednote s katerimi se skuša približati naši socialistični eliti: solidarnost, pomoč, sodelovanje. Nikjer pa ni v njem Trubarjeve prodornosti in misijonarske karizme. Nikjer ne omenja Boga in verskih vrednot. Verjamem, da bi bil Trubar veliko bolj učinkovit in pa da bi šel velikokrat v konflikt z današnjo elito, oblastjo ( bi moral tudi bežati pred njo) in njenimi medijsko inkvizicijskimi metodami.

Tako Slovenci (nacionalisti) religiozno častijo jezik in kulturo ( sploh pa vse tercialske učiteljice slovenščine). Zlato tele. Vraževerna religija nacionalizma.

“slovenci” (Socialisti) pa religiozno častijo Trubarjev UPOR kot zlato tele.  Zakaj slovenci z malo “s”: ker so kriminalno zlorabili Slovenijo in Slovence za svoj egoistični prevzem oblasti. Upor kot vraževerna religija socializma.

Upor- ki je za razvoj odraslega človeka seveda tudi potreben in ki je bil za Trubarja tudi zgolj sredstvo v sili in ga ne gre absolutizirati. Vsaj pameten človek upor občasno uporabi – ga pa ne ponavlja kar brez razuma. Namesto, da bi danes Slovenec bil samostojno (od staršev in države osvobojene) podjetniško bitje, se še kar infantilno non-stop upira avtoriteti in sesa državo – po drugi strani pa večina polnoletnih otrok pri 30, 40, 50 letih in več živi v Sloveniji pri starših doma oz. v radiju 30m. Ker nima v sebi svobodnega otroka, ampak pretirano prilagojenega – uporniškega otroka – ki celostno osebo vodi večino dneva in življenja.

Tako kot je bilo nekoč večina Slovencev tlačanov izkoriščevalskim elitam ( večinska je bila katoliško plemstvo, del pa je bil protestantsko plemstvo). Tako je danes večina socialistov sužnjev anarhije in uporništva ( uporništva avtoritetam, vsem po vrsti), pa čeprav so današnje slovenske elite socialistične. Večina Slovencev pa je tlačanov, ki so “alkoholično” odvisni od države ( ja, po svoje je bil psihiater Rugelj eden redkih sodobnih Trubarjev) ali pa jim današnja država ( socialistične elite, lobiji, mafija) nabija 6x višje davke kot izkoriščevalci pred 500 leti.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Knjiga, Religija, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, liberalne reforme ( PRO FREE Market), pretirano prilagojen otrok, protestanti, slabo vzgojen otrok, umetnost in kultura | Brez komentarjev »

Samomori naših otrok

Objavil pavel dne 31.10.2008

Zadnjič me je sorodnica, ki je učiteljica, povabila v šolo, kjer je predavala učiteljem doc. dr. Zdenka Zalokar Divjak. Predavanje je bilo odlično. Divjakova danes dela kot s.p. med univerzo, šolami in vrtci. Divjakova je študirala tako pri Trstenjaku kot tudi 3 leta v Münchnu pri slavni PT logoterapije ( humanistična modaliteta) dr. Elizabeth Lucas.

Divjakova je med drugim omenila, da v Sloveniji naredi okrog 28 otrok letno samomor- kar nas uvršča na 1.mesto v EU ( na 100.000 prebivalcev!). Smo najbolj degenerirana država po tem kriteriju, če pa jim pridružimo še ostale kriterije degeneriranosti, pa smo tudi z njimi v vrhu.

Ko je delala delavnico z otroci, jih je vprašala, kaj bi naredili, če bi oslepeli, ali v nesreči izgubili obe nogi ali zboleli za rakom: večina otrok je odgovorila : ” UBIL BI SE!”

To je izraz naše kulture, ožje slovenske kulture, starševskih vzorcev in seveda tudi šole. Že banalne življenjske okoliščine naše razvajene otroke “porinejo” v obup, v samomor.

Eno je depresija kot bolezen, drugo pa so depresije kot posledice NEvzgoje.

Glavna vrednota v življenju vsakega človeka bi morala biti ŽIVLJENJE in daleč nad ostalimi vrednostami. Ne pa da druge banalne vrednote naših otrok – vsaj v poslovilnih pismih – prevladajo nad življenjem.

Sprašujem se, kako lahko še vedno isti ljudje v teh odgovornih inštituacijah sedijo na dobro plačanih stolih- če so že desetletja neuspešni, neučinkoviti – še celo več: stanje se slabša in se bo še bolj drastično slabšalo.

V Sloveniji je vedno več razvajenih otrok ( starši so bili permisivni) in zanemarjenih otrok ( starši so sami razvajenci). To bo tudi glavni razlog samomorov ob vsaki večji krizi.

Zanemarjen otrok nima staršev v bližini, v odnosu. Oba sta odsotna, ker se oba ukvarjata zgolj s svojimi željami ( starša razvajenca). Zato otroka ne negujeta, pohvalita. Niti ga ne kaznujeta, niti mu ne dajeta zahtev.

Razvajen je otrok, katerega starši so se mu trudili izpolnjevati potrebe in želje. Niso pa mu dajali ciljev, zahtev. Tudi njegovega obnašanja niso korigirali s kritiko in ne s kaznijo. ” Kazen ni vzgojna!” ” Meje se lahko postavlja s prijaznim načinom, brez sile!”. ” Kazni nič ne rešijo, treba je vlgati v preventivo !” slišimo razne “strokovnjake” z doktorati, kadar se kakšna vlada odloči za višje kazni za norce na cestah.

Razvajence in zanemarjene otroke prepoznamo po ekstremni agresivnosti in hkrati po brezbrižnosti, zdolgočasenosti, kroničnem nezadovoljstvu in malodušju ( ki mu danes šarlatani rečejo depresija).

Oboji pristanejo v drogah, se nesposobni v partnerskih odnosih in v poslu. Konča pa se s samomorom, ki mu danes zmotno pripisujejo vzrok v alkoholu ( alkohol je posledica razvajenosti) in duševnih boleznih ( delež je, ne pa večina).

V Sloveniji bi bil učinkovit edino zadnji gasilni ukrep:

  1. sprivatiziranje šolstva (tekmovalnost šol, učiteljev in dijakov – bi prinesla kvaliteto in nekvaliteto- ter izbiro. Nastajala bi zdrava elita. Danes so elite bolne, zblojene, nesposobne, kriminalne, mafijske). Liberalci predlagamo uvedbo vaučerjev in vzgojnih načrtov v šole.
  2. odvzem ekstra visokih plač birokratom in delavcem v šolstvu, pedagogiki in psihologiji ( kjer ima večina neto plače od 1500€ do 3000€), ki so v zadnjih 20ih letih povzorčili tako ogromno škodo. Naj jim pustijo minimalno plačo – 400€ – če si jo sploh zaslužijo.
  3. Morali bi jim tudi zarubiti vse premoženje ( ki so ga nepravično dobili od države za slabo in neučinkovito delo) in ga dati v poseben sklad, ki bi odpravljaj vzgojne zablode
  4. Še boljše bi jih bilo takoj odpustiti in za trajno prepovedati, da še kdaj dobijo službo v državnih ustanovah in podjetjih.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, dr. Zdenka Zalokar Divjak, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, prezaščiten otrok, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, vzgoja samega sebe, zanemarjen otrok | 1 komentar »

Ameriški domačijski ekonomisti

Objavil pavel dne 31.10.2008

V sredo zvečer sem gledal na TVSLO1 polnočno omizje o stanovanjski problematiki, oz. za koliko bodo cene nepremičnin v Sloveniji padle.

Trije nepremičninarji so trdili, da v Sloveniji obstaja trg ( pravijo, da balona ni!!!!)  in da se bo tudi ponudba zmanjšala v tej krizi, torej, da cene ne bodo kaj prida padle.

Bankir, mladenič Laki Hazabent ( ima to kaj veze s tistim “slavnim”  bankirjem iz MB? , Andrejem Hazabentom v komunistični Sloveniji?) je trdil, da banke ( njegova Unicredit) ne bodo neplačnikom anuitet v krizi kar prodajale njihovih v krizi nekajkrat manj vrednih nepremičnin na trgu – ampak se bodo skušali domeniti za neko skupno rešitev, neko reprogramiranje. O da b bilo to res: ker danes je v Sloveniji zadolžen najbolj produktivni del družbe: tisti odgovorni mladi ljudje, ki se odselijo od staršev in garajo ob majhnih otrocih za to, da odplačajo svojo nepremičnino. Razvajenci ostajajo doma pri starših. Najhujši tudi služb nimajo in sesajo mleko tako pri mami kot pri državi, zraven pa špilajo salonske socialiste in anarhiste.

Potem pa je najboljši v omizju, dr. Bernard Brščič, ekonomist, povedal da pričakuje pok stanovanjskega balona v Sloveniji za razliko od domačijskih ekonomistov. Da bodo zelo verjetno cene stanovanj, hiš in zemlje prav tako zelo padle (verjetno za 60% kot so delnice najboljših slovenskih podjetij).

Danes pa sem našel ameriškega domačijskega ekonomista na Financah:

Po različnih blogih je opaziti duhovito izjavo finančnega strokovnjaka Marca Faberja iz njegovega junijskega mesečnega obvestila, katerega je zaključil z naslednjimi besedami:

“Ameriška vlada vsakemu od nas pošilja 600 dolarjev rabata. Če ta denar zapravimo v Wal-Martu bo ta odšel na Kitajsko. Če ga zapravimo za bencin bo odšel v arabske države. Če kupimo računalniško oziroma programsko opremo bo šel v Indijo. Če kupimo sadje in zelenjavo bo odšel v Mehiko, Honduras in Gvatemalo. Če nabavimo dober avto bo šel v Nemčijo. Če pa kupimo neuporabno navlako pa bo odšel v Taiwan in nič od tega ne bo pomagalo ameriškemu gospodarstvu. Edini način da ta denar zadržimo doma je, da ga zapravimo za prostitutke in pivo, ker sta to edini stvari, ki jih ZDA še proizvaja. Jaz sem že prispeval svoj del.”

Je pač že tako, da raja = večina ljudi, množica – raje sledi šarlatanom in nakladačem, kot pa resnično modrim ljudem, ki znajo z logičnimi dokazi prikazati svoje področje. A kaj ko večina ljudi tega ne zmore razumeti – je preveč dolgo in zahtevno – “napor pa ni zame!”

Z vščenimi stavki ( “ZDA bodo čez 6 mesecev propadle!” ali z ostalimi soc-pop stavki kot jih je zgoraj navedel nacionalistični, domačijsko-socialistični Faber) lahko nagovorijo nerazmišljujočo maso.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, ZDA, borza, trg, denar oz. kapital, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mag. Bernard Brščič, makroekonomija | Brez komentarjev »