PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za Oktober 2008

Viktor Frankl, Erich Fromm, Fjodor.M. Dostojevski

Objavil pavel dne 31.10.2008

Ker imam še kar v glavi zanimivo predavanje ZZD o odgovorni vzgoji, moram še napisati tri knjige, ki so name izredno vpllivale na začtku študija na tehnični fakulteti  Univerze v Ljubljani ( takrat se je še imenovala po množičnemu medvojnemu in povojnemu zločincu, idejnemu in operativnemu vodji revolucije v Sloveniji,  Edvardu Kardelju).

Najprej Dostojevski z Bratje Karamazovi. Tam Dostojevski, ki je mojster opisovanja tako psihe kot duhovnosti izjmeno oriše tri tipe osebnosti, ki se verjetno mešajo v vsakem izmed nas. Kasneje so tudi marsikateri jezuiti omenili kakšne dele iz del Dostojevksega, ko so nam razlagali o duhovnosti ( tipično: ” Lepota bo odrešila svet!”)

Najstarejši sin, Dimitrij,  je bil zelo strasten, uživaški, zelo čustven, burna čustva, eksploziven, vodilo ga je primarno ugodje otroka. Vojak. Kvartopirec ( tudi D. je bil igralec na srečo). Seveda ga partnerski odnos ( ženske) in zadolženost ( ne zna delati z denarjem, ker ga je vedno premalo, pa kar koli dobi) pripelje na rob zločina.

Drugi je Ivan, potuhnjen in nečimeren razumar. Tuhta do onemoglosti. Izredno razumen, kritičen, planski, strateški – toda kot človek mrtev- brez čustev, brez otroške iskrice čudenja. Fanatičen vernik v utopičen ideološki sistem. V končni fazi se zadaj skriva bolna želja po moči, po vladanju svetu, po revoluciji ( Dostojevski je bil v revolucionarni skupini, ki naj bi strmoglavila carja. Par sekund pred ukazom “streljaj!” -so ga oprostili smrtne obsodbe. Strelski vod ni pritisnil na peteline, ampak je povesil puške). Človek, ki je samotar. Ki se je odtrgal od vseh odnosov. Za socialne ideje se zavzema asocialnež, psihopat. Kakšna igra besed, oksimoron- a se reče tako?

Tretji je Aljoša, najmlajši sin, ki se je odpravil v samostan in tam pod avtoriteto starca Zosima živel svojo duhovno življenje. Neka mešanica duhovnosti, pravoslavnega krščanstva in svetoboljnih iluzij, sanjarjenj. Zosima po smrti začne trohneti, kar je znak, da ni bil svetnik, kajti nekaj teh karizmatikov po smrti ni razpadlo, ni zgnilo, niso zasmrdeli. To Aljošo globoko razočara. Odide domov, kjer se gre neko pomirjevalno in mirovniško vlogo med brati in očetom, ki je bil v grobem najbližji Dimitriju po značaju.

Viktorja Frankla sem bral na priporočilo prijateljice, ki je študirala psihologijo in je danes mag. ali celo dr. Kljub vsemu rečem življenju DA. Je knjiga, ki opisuje, kako je Franklu, dunajskemu žŽidu, uspelo preživeti 4 leta Dachauua in Auschwitza. Tam je na male papirčke pisal ta spoznanja iz katerih je sestavil knjigo in modaliteto PT. Ob tem, da so bili vsi njegovi sorodniki pobiti, uplinjenji pod socialistom Hitlerjem. Ob tem, da se je marsikateri Žid sam vrgel v mrežasto žico pod napetostjo in s tem pospešil konec.

Frankl je verjel. Kdor ima samomorilne misli in je depresiven in brez smisla, bi moral to knjigo brati. Naredi si v življenju cilje, smisle. Male in velike smisle in največji smisel. Nobena še tako huda življenjska okoliščina ne more porušiti mojega najvišjega smisla. Noogena nervoza je tipična za ljudi, ki živijo brez smisla. Frankl je iz tega naredil PT humanistične smeri, ki se imenuje logoterapija. Umrl je pred 8 leti. Najboljša njegova učenka je dr. Elisabeth Lucas. Tudi par njenih knjig sem imel doma, a se trenutno nobene ne spomnim posebej, ker je že Frankl naredil tak močen vtis name. Morda pa sem bil tudi premalo zrel za njena spoznanja.

Logoterapevti v Sloveniji me niso nikoli privlačili, sploh pa ne Ramovš. Zadnje čase odkrivam veliko pozitivnega v delih dr. Zdenke Zalokar Divjak, ki je diplomirala psihologijo, naredila magisterij na Medicinski fakutleti iz klinične psihologije, nato pa doktorirala v Münchnu pri dr. Lucasovi.

Tretji je Erich Fromm, prav tako Žid, kot večino takratnih psihoanalitikov in psihoterapevtov, poslovnežev, intelektualcev in resničnih meščanov – ki so šli tako zelo v nos socialistom. Freudov učenec. Tako kot Frankl, prav vsak pa se je prej ali slej oddaljil od nemogočega Freuda in razvil svojo smer. Pri Frommu sem bral knjigo Umetnost ljubezni, kjer govori o konstruktivnih ljudeh, ki gradijo in nekrofilnih ljudeh, ki jim je nič, uničevanje smisel življenja. O večih vrstah ljubezni in o tem, da je ljubezenska sila ena najmočnejših in najkonstruktivnejših kar jih je v človeku. To knjigo bom moral zaradi večje zrelosti in utrjenih spoznanj še enkrat prebrati, kajti takrat sem bral -pil ven – kot prazen list papirja. Danes bi verjetno marsikaj postavil pod vprašaj. Šokiralo me je, da mi je dr. Praper pred leti rekel, da je Fromm bil komunist in da je zagovarjal socialistične ideje. Morda je te ideje razširjal v knjigi Biti ali imeti ( ki mi po naslovu zveni zelo pozitivna!), kajti človek ni to kar ima, temveč to kar živi). Knjigo sem si prinesel nekoč iz knjižnice, vendar je že nekaj vmes prišlo, da je nisem prebral.  No, takrat jaz v tem še nisem videl nič slabega, nič kriminalnega, nič psihopatskega.

Vsi trije avtorji so meni, razvajencu, sinu učiteljice, pomagali, da sem tvegal izbrati pot iskanja in postavljanja malih ciljev, malih smislov in pot iskanja velikega smisla. Takrat sem pomiril svojo melanholično -depresivno naravo študenta in pubertetnika, ki si je komaj sproti lizal ljubezenske rane z različnimi puncami. Niti slutil še nisem, da me bo odneslo v krščansko duhovnost. Seveda v delih Frankla je skrit največji smisel = vera v Boga.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Jaz sem... ali biti ali imeti?, Knjiga, Praktični del življenja, Rusija, SJ, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, dr. Zdenka Zalokar Divjak, duhovna misel, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, pravoslavni kristjani, psihologija; duševnost, učenje, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »

Zdenka Zalokar Divjak o brezpogojni ljubezni

Objavil pavel dne 31.10.2008

Krepki + italic tekst je iz predavanja doc. dr. Zdenke Zalokar Divjak, ki mi je omenila, da ima vrsto dolgo 6 mesecev in da trenutno vodi delavnice Šola za starše v vrtcih Šentvid. Naslednja delavnica bo v vrtcu Brdo – LJ v sredo 5.11. ob 17h.

Današnji problem psihologije je ta, da se je v učbenike psihologije ( duševno področje) začelo pisati duhovne pojme (kot je npr. ljubezen) pod temeljna čustva. Ljubezen ni tipično čustvo.

Lahko bi sicer rekli, da je zaljubljenost neko kompleksno romantizirano čustvo, sentimentalizem. Ljubezen pa je predvsem odločitev, napor, odnos, delanje dobrega.

S tem, ko ljubezen prenesemo med čustva, začnemo z njo pogojevati.

Kajti imamo šibko veselje, zmerno veselje in močno veselje. Vsa čustva lahko opisujemo z neko intenziteto. Ne moremo pa meriti ljubezni – ki je ali pa ni. Ki je trajna ali pa jo nikoli ni bilo.

Najhujše duševne zlorabe  povzročajo otrokom starši, ki jih vzgajajo s pogojevanjem ljubezni ( dr. Zoran Milivojević pravi, da iz tega izhaja večina duševnih motenj in duševnih bolezni!). Češ, da ljubezen pokvari otroka. Da otroka ne bomo imeli radi, če ne bo ubogal ali naredil česa kar mu rečemo. ” Če ne boš priden, te bom dal ciganom!” ” Ker si bila poredna, ne bom prišla pote v vrtec danes!” ” Če boš poreden, vas bom zapustila!” “Če me ne boš ubogal, bom naredila samomor!” Ta vzgoja je sicer izredno učinkovita na prvi moment, toda otroka s tem pohabimo, ker bo imel v sebi veliko negotovost in zmedo in nikoli ne bo samostojna in sproščena oseba. V partnerstvih in na delovnih mestih bo suženj.

Tak otrok si bo ljubezen celo življenje kupoval. Sužensjko. Kupoval bo ljubezen partnerjev in kupoval bo ljubezen otrok (” ..da bi me vsaj nekdo imel rad!”). Kupoval bo sprejtost pri vseh ljudeh okrog sebe.

Pod brezpogojno ljubezen spadajo:

  1. VARNOST
  2. SPREJETOST
  3. SKRB,
ki jih starš nudi otroku NON-stop, ne glede kako se otrok obnaša in kaj naredi.Torej teh treh dejavnosti ne doziramo ali odvzemamo.

VZGAJAMO pa z doziranjem

  1. pohvale obnašanja (nagrada)
  2. kritike obnašanja ( kazen)
  3. ZAHTEVE, CILJI ( te 3. ZZD ni omenila)
Razvajeni otroci (sem spadajo tudi “nadarjeni” oz. “indigo” otroci) imajo varnost, sprejetost, skrb in veliko nege in pohval. Nimajo pa kritik, kaznovanj in ZAHTEV ali pa imajo tega premalo oz. nekvalitetne, šibke meje. V večini primerov, ker se staršem ne da, nimajo časa oz. je vzgoja za njih prevelik napor. Ja, vzgoja je napor -ali pa je ni. Vzgoja je delo in ne igračkanje. Vzgoja ni vzajemno raziskovanje in ni prijateljevanje ( to ni primaren cilj vzgoje, jasno pa je, da smo vsi učljiva bitja in da v vsakem odnosu lahko vlečemo novosti in se izpolnjujemo. Hkrati s starostjo otroka vedno manj direktivno vzgajamo in smo vedno bolj mentorji in nazadnje bolj prijateljski – ne moremo pa nikoli iti v enakost – ker potem otroka zlorabljamo. Otrok mora imeti svoje prijatelje, ki si naj jih sam poišče.

Vzgoja ima cilj pripeljati otroka v samostojno, odgovorno, ljubečo, delavno, učljivo in sproščeno osebo.

Pri prezaščitenih otrocih starši jemljejo odgovornost, ki bi jo otroci že lahko prevzemali, na svoja ramena, namesto otroka. Otroka s tem ščitijo pred naporom, odrekanjem, trpljenjem, frustracijo, izkušnjo. Ker ga držijo v vatki bo tako bitje večino časa nepodjetno, nekreativno, nedelavno, neodgovorno in ” pretirano občutljivo”.

Pretirano prilagodljivi otroci imajo pomanjkanje nege, pohval, nagrad v razmerju s kritiko in kaznijo ter zahtevami (česar je preveč). Pretirano prilagojeni otrok ne bo v sebi nosil zadovoljstva, sproščenosti. Predvsem težo in velikokrat občutek manvrednosti, infantilne -trajne krivde. Med pretirano prilagojene otroke spadajo tudi večni uporniki, ki pa negativno “ubogajo” vsako starševsko željo in zahtevo. Vse bodo delali zrcalno nasprotno. V svobodi se ti ljudje ne znajo samostojno odločati. Čakajo na avtoriteto, da jim le ta požene kri po žilah. Ne znajo v sebi aktivirati svobodnega otroka ( spontanost, kreativnost, zabava, zadovoljstvo, notranji mir, varnost).

Zlorabljeni otroci pa so pretežno zlorabljeni s pogojno ljubeznijo ( duhovna zloraba). Pogojevanje ljubezni (varnosti, skrbi, sprejetost). Ni bilo osnovne topline, negovanja, potrjevanja, da si OK oseba. Seveda tudi s pretepanji ( fizično), seksualno in psihična zloraba (čustveno zlorabljeni: čustvena manipulacija, da je otrok kriv za moja neprijetna čustva!)

Zanemarjeni otroci oz. zapuščeni otroci pa so običajno otroci odsotnih (umrlih, bolnih) staršev ter razvajenih staršev, ki jim je prioriteta set lastnih želja, otrokove potrebe in želje pa so mu zgolj nepotreben napor. Dostikrat so zapuščeni tudi otroci staršev, ki gradijo hude kariere, ki so pridni – toda doma odpovedo na celi črti.

Sokrat je dejal, da imajo dostikrat slavni očetje nepomembne, malopridne otroke – ki v življenju nič ne dosežejo. To je posledica, ker se je oče gnal za slavo in uspeh pretirano na družbenem področju, medtem ko je bil v družini odsoten, zelo slab oče. Otrok je zato zanemarjen, “vzgaja” pa ga cesta s kriminalom, brutalnostjo in večino napačnih napotkov, zaključkov.

Ko se je Jezus pustil Janezu Krstniku krstiti v duhu in v vodi Jordana, je glas iz nebes zavpil: “Ti si moj ljubljeni sin. Zelo sem te vesel!” Resnični kristjan je prepoznan v družbi, da se globoko v sebi zaveda in veruje, da ga Bog brezpogojno ljubi. Zato iz njega sije karizmatičnost, je zelo privlačen ( za dobroiščoče) ali pa zelo odbojen (za slaboiščoče: ” če so mene preganjali, bodo tudi vas!”).

Partnerski odnos ni isto kot starševski odnos. Kajti v partnerskem odnosu sta osebi enakrovredni, v starševskem odnosu pa je starš bolj vreden, saj vodi, preživlja in usmerja otrok- to kar direktno otrok ne sme početi s staršem – drugače je to zloraba otroka – da otrok špila starša svojemu očetu ali mami.

Je pa tudi v partnerskem odnosu nujna tako kritika kot pohvala, ter zahteve. V krščanskem zakonskem odnosu ljubezni si obljubimo, da bomo zvesti v dobrem in slabem. Oz. obljubimo si brezpogojno ljubezen ( varnost, sprejetost,skrb kolikor je sploh kdo sposoben to dajati, kajti absolutne varnosti ni).

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, dobro vzgojen otrok, dr. Zdenka Zalokar Divjak, najljubša Božja Beseda, pretirano prilagojen otrok, prezaščiten otrok, psihologija; duševnost, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, vzgoja samega sebe, zanemarjen otrok, zdravje, zlorabljen otrok, čustva | 15 komentarjev »

Študentski servisi so veliki paraziti

Objavil pavel dne 31.10.2008

Zadnjič smo se na sestanku Liberalcev neformalno pogovarjali tudi o študentskih servisih. Nek podjetnik je omenjal, da je brez veze nek vmesnik med študentom, ki pri njem dela in njegovim podjetjem. Vmesnik , ki zgolj pobira provizijo – nudi pa ničesar. Parazit. Ob vsem tem, ko slišimo koliko denarja se tam vrti in kako uspešno ga perejo.

Škoda, da med študenti – ki naj bi bili generator intelektualne prebojnosti – ni med 100.000 niti enega, ki bi se vprašal: ” Čemu plačujem (10?) % svoje dela, zaslužka študenstkemu servisu?”

Očitno nimamo samo socialistične uravnilovke v Sloveniji, temveč še vedno socialistično enoumje ( maloumje).

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market) | 5 komentarjev »

Pravljice in vzgoja

Objavil pavel dne 31.10.2008

Seveda je zadnjič doc. dr. Zdenka Zalokar Divjak govorila tudi o vzgojnem pomenu pravljic. O tem je tudi napisala knjižico.

Pravi, da je slaboumno, da v srednjih šolah berejo Dostojevskega. Tudi sam sem imel občutke krivde, ker v gimnaziji nisem mogel brati Dostojevskega. 10 let kasneje pa sem z užitkom prebral vsak stavek Bratov Karamazovih. Otroci do 3. razreda OŠ bi morali brati predvsem pravljice. Večina starih pravljic ( nove modernizirane so “pozitivistične”, pocukrane, nevzgojne – saj otroke skušajo pretirano ščititi pred življenjem, trpljenjem, smrtjo itd). govori o vrednotah, o odnosih, o etiki, o naporu, o razvajenosti, o tem kdo na koncu vedna zmaga in kdo propade.

V smeh in večino v boleče začudenje pa nas je spravila s povedjo:

” Tipična slovenska sodobna pravljica je, da mati in sin živita celo življenje skupaj, velikokrat pa jima pomaga alkohol!”

Res se mi zdi noro čudno, da že toliko generacij mladih v Sloveniji tako strahopetno in nepodjetno ostane večino časa v Sloveniji (delo in življenje)- še huje – večina se jih celo življenje ne zmore ločiti fizično od staršev. Kaj šele psihično in duhovno.

Npr. v liberalnih ZDA, Nizozemski, Danski, Islandiji, Angliji, Irski gre večino otrok od doma za vedno – ko gredo študirati na fakulteto. Iz fakultete se sami selijo v svoje ( najeto) stanovanje v mesto, kjer so dobili službo oz. posel.

Še en kriterij degeneriranosti Doline Šentflorjanske z mestom Goga.

Nekoč v gimnaziji nam je profesor govoril, da v tujino odhajajo najbolj sposobni in podjetni osebki svoje družbe ( takrat smo imeli v našem okolju ogormno delvcev iz Yuge) in nas spodbujal, da bi večina od nas šla študirati na Zahod.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Humor, Knjiga, Praktični del življenja, Slovenija, Vzgoja, ZDA, Zgodovina, dobro vzgojen otrok, liberalne reforme ( PRO FREE Market), odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, slabo vzgojen otrok, služba, vzgoja samega sebe, zdravje, šolstvo | Brez komentarjev »

Primož Trubar in Slovenci

Objavil pavel dne 31.10.2008

Bolj ko prepoznavam delovanje in osebnost Primoža Trubarja iz kvalitetnih virov evangeličanov, katolikov in ostalih zgodovinarjev- bolj ga cenim, spoštujem, večja avtoriteta mi je.

Primož Trubar je bil predvsem velik človek, velika avtoriteta, velik delavec, velik liberalni reformator – predvsem zaradi svoje globoke, ponižne in aktivne vere v Boga in seveda izjemnega razuma. V prvi vrsti je bil duhovnik, ki je ljudem kazal na Boga. Izredne pridige je imel.

Velik vpliv je imel nanj tržaški škof Bonomo, ki je fanta vzgajal v liberalnem katolištvu.

Danes pa Slovenci praznujemo Trubarja zgolj kot utemeljitelja slovenskega jezika. To se mi zdi taka malomeščanska hinavščina Šentflorjancev. Trubar je šel v projekt jezika, ker je hotel vero, brezpogojno ljubezen, odrešenje približati vsakemu človeku. Jezik je imel za ORODJE svojega oznanjevanja.

Trubarju jezik ni bil cilj. Hotel je, da bi bili ljudje srečni, blagoslovljeni, razumni, da bi ustvarjali zdrave družine in zdravo družbo. Zato je šel v reformacijo, ker je v katoliški cerkvi takrat prevladoval zatohel fevdalistični sloj ( neliberalno, zavarovane negativne elite). Ne vsi ( recimo Bonomo in Rotterdamski), ampak večina. Za razliko od razumnega in naprednega Erazma Rotterdamskega, ki je reformacijo delal znotraj katolištva.

To pa kar se dogaja zadnja desetletja v Sloveniji v večini primerov ( na proslavah, v medijih) pa me spominja na vic o Butalcu.

Butalcu s prstom ( Trubar z novim slovenskim jezikom) pokažem zvezdo ( Božjo Besedo) – Butalec pa mi topo gleda v prst in roko.

Še en dokaz kako je velika večina našega naroda nerazumno Šentflorjanska, nepoštena in s hinavščino in lažjo prav po malomeščansko omejena ( meščani so bili v glavnem podjetniki, teh pa je v Sloveniji 1%).

Sem pa zvedel nekaj novega: da je Trubar bil odločilen v novem veku, da so Hrvati privzeli latinico in ne cirilice.

Hudo mi je, da evangeličanskega škofa Geza Erniše in večine njihovih vernikov ne doživljam podobnih Trubarju. So mlačni. Erniša v nastopih ponavlja neke vrednote s katerimi se skuša približati naši socialistični eliti: solidarnost, pomoč, sodelovanje. Nikjer pa ni v njem Trubarjeve prodornosti in misijonarske karizme. Nikjer ne omenja Boga in verskih vrednot. Verjamem, da bi bil Trubar veliko bolj učinkovit in pa da bi šel velikokrat v konflikt z današnjo elito, oblastjo ( bi moral tudi bežati pred njo) in njenimi medijsko inkvizicijskimi metodami.

Tako Slovenci (nacionalisti) religiozno častijo jezik in kulturo ( sploh pa vse tercialske učiteljice slovenščine). Zlato tele. Vraževerna religija nacionalizma.

“slovenci” (Socialisti) pa religiozno častijo Trubarjev UPOR kot zlato tele.  Zakaj slovenci z malo “s”: ker so kriminalno zlorabili Slovenijo in Slovence za svoj egoistični prevzem oblasti. Upor kot vraževerna religija socializma.

Upor- ki je za razvoj odraslega človeka seveda tudi potreben in ki je bil za Trubarja tudi zgolj sredstvo v sili in ga ne gre absolutizirati. Vsaj pameten človek upor občasno uporabi – ga pa ne ponavlja kar brez razuma. Namesto, da bi danes Slovenec bil samostojno (od staršev in države osvobojene) podjetniško bitje, se še kar infantilno non-stop upira avtoriteti in sesa državo – po drugi strani pa večina polnoletnih otrok pri 30, 40, 50 letih in več živi v Sloveniji pri starših doma oz. v radiju 30m. Ker nima v sebi svobodnega otroka, ampak pretirano prilagojenega – uporniškega otroka – ki celostno osebo vodi večino dneva in življenja.

Tako kot je bilo nekoč večina Slovencev tlačanov izkoriščevalskim elitam ( večinska je bila katoliško plemstvo, del pa je bil protestantsko plemstvo). Tako je danes večina socialistov sužnjev anarhije in uporništva ( uporništva avtoritetam, vsem po vrsti), pa čeprav so današnje slovenske elite socialistične. Večina Slovencev pa je tlačanov, ki so “alkoholično” odvisni od države ( ja, po svoje je bil psihiater Rugelj eden redkih sodobnih Trubarjev) ali pa jim današnja država ( socialistične elite, lobiji, mafija) nabija 6x višje davke kot izkoriščevalci pred 500 leti.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Knjiga, Religija, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, liberalne reforme ( PRO FREE Market), pretirano prilagojen otrok, protestanti, slabo vzgojen otrok, umetnost in kultura | Brez komentarjev »

Samomori naših otrok

Objavil pavel dne 31.10.2008

Zadnjič me je sorodnica, ki je učiteljica, povabila v šolo, kjer je predavala učiteljem doc. dr. Zdenka Zalokar Divjak. Predavanje je bilo odlično. Divjakova danes dela kot s.p. med univerzo, šolami in vrtci. Divjakova je študirala tako pri Trstenjaku kot tudi 3 leta v Münchnu pri slavni PT logoterapije ( humanistična modaliteta) dr. Elizabeth Lucas.

Divjakova je med drugim omenila, da v Sloveniji naredi okrog 28 otrok letno samomor- kar nas uvršča na 1.mesto v EU ( na 100.000 prebivalcev!). Smo najbolj degenerirana država po tem kriteriju, če pa jim pridružimo še ostale kriterije degeneriranosti, pa smo tudi z njimi v vrhu.

Ko je delala delavnico z otroci, jih je vprašala, kaj bi naredili, če bi oslepeli, ali v nesreči izgubili obe nogi ali zboleli za rakom: večina otrok je odgovorila : ” UBIL BI SE!”

To je izraz naše kulture, ožje slovenske kulture, starševskih vzorcev in seveda tudi šole. Že banalne življenjske okoliščine naše razvajene otroke “porinejo” v obup, v samomor.

Eno je depresija kot bolezen, drugo pa so depresije kot posledice NEvzgoje.

Glavna vrednota v življenju vsakega človeka bi morala biti ŽIVLJENJE in daleč nad ostalimi vrednostami. Ne pa da druge banalne vrednote naših otrok – vsaj v poslovilnih pismih – prevladajo nad življenjem.

Sprašujem se, kako lahko še vedno isti ljudje v teh odgovornih inštituacijah sedijo na dobro plačanih stolih- če so že desetletja neuspešni, neučinkoviti – še celo več: stanje se slabša in se bo še bolj drastično slabšalo.

V Sloveniji je vedno več razvajenih otrok ( starši so bili permisivni) in zanemarjenih otrok ( starši so sami razvajenci). To bo tudi glavni razlog samomorov ob vsaki večji krizi.

Zanemarjen otrok nima staršev v bližini, v odnosu. Oba sta odsotna, ker se oba ukvarjata zgolj s svojimi željami ( starša razvajenca). Zato otroka ne negujeta, pohvalita. Niti ga ne kaznujeta, niti mu ne dajeta zahtev.

Razvajen je otrok, katerega starši so se mu trudili izpolnjevati potrebe in želje. Niso pa mu dajali ciljev, zahtev. Tudi njegovega obnašanja niso korigirali s kritiko in ne s kaznijo. ” Kazen ni vzgojna!” ” Meje se lahko postavlja s prijaznim načinom, brez sile!”. ” Kazni nič ne rešijo, treba je vlgati v preventivo !” slišimo razne “strokovnjake” z doktorati, kadar se kakšna vlada odloči za višje kazni za norce na cestah.

Razvajence in zanemarjene otroke prepoznamo po ekstremni agresivnosti in hkrati po brezbrižnosti, zdolgočasenosti, kroničnem nezadovoljstvu in malodušju ( ki mu danes šarlatani rečejo depresija).

Oboji pristanejo v drogah, se nesposobni v partnerskih odnosih in v poslu. Konča pa se s samomorom, ki mu danes zmotno pripisujejo vzrok v alkoholu ( alkohol je posledica razvajenosti) in duševnih boleznih ( delež je, ne pa večina).

V Sloveniji bi bil učinkovit edino zadnji gasilni ukrep:

  1. sprivatiziranje šolstva (tekmovalnost šol, učiteljev in dijakov – bi prinesla kvaliteto in nekvaliteto- ter izbiro. Nastajala bi zdrava elita. Danes so elite bolne, zblojene, nesposobne, kriminalne, mafijske). Liberalci predlagamo uvedbo vaučerjev in vzgojnih načrtov v šole.
  2. odvzem ekstra visokih plač birokratom in delavcem v šolstvu, pedagogiki in psihologiji ( kjer ima večina neto plače od 1500€ do 3000€), ki so v zadnjih 20ih letih povzorčili tako ogromno škodo. Naj jim pustijo minimalno plačo – 400€ – če si jo sploh zaslužijo.
  3. Morali bi jim tudi zarubiti vse premoženje ( ki so ga nepravično dobili od države za slabo in neučinkovito delo) in ga dati v poseben sklad, ki bi odpravljaj vzgojne zablode
  4. Še boljše bi jih bilo takoj odpustiti in za trajno prepovedati, da še kdaj dobijo službo v državnih ustanovah in podjetjih.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, dr. Zdenka Zalokar Divjak, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, prezaščiten otrok, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, vzgoja samega sebe, zanemarjen otrok | 1 komentar »

Ameriški domačijski ekonomisti

Objavil pavel dne 31.10.2008

V sredo zvečer sem gledal na TVSLO1 polnočno omizje o stanovanjski problematiki, oz. za koliko bodo cene nepremičnin v Sloveniji padle.

Trije nepremičninarji so trdili, da v Sloveniji obstaja trg ( pravijo, da balona ni!!!!)  in da se bo tudi ponudba zmanjšala v tej krizi, torej, da cene ne bodo kaj prida padle.

Bankir, mladenič Laki Hazabent ( ima to kaj veze s tistim “slavnim”  bankirjem iz MB? , Andrejem Hazabentom v komunistični Sloveniji?) je trdil, da banke ( njegova Unicredit) ne bodo neplačnikom anuitet v krizi kar prodajale njihovih v krizi nekajkrat manj vrednih nepremičnin na trgu – ampak se bodo skušali domeniti za neko skupno rešitev, neko reprogramiranje. O da b bilo to res: ker danes je v Sloveniji zadolžen najbolj produktivni del družbe: tisti odgovorni mladi ljudje, ki se odselijo od staršev in garajo ob majhnih otrocih za to, da odplačajo svojo nepremičnino. Razvajenci ostajajo doma pri starših. Najhujši tudi služb nimajo in sesajo mleko tako pri mami kot pri državi, zraven pa špilajo salonske socialiste in anarhiste.

Potem pa je najboljši v omizju, dr. Bernard Brščič, ekonomist, povedal da pričakuje pok stanovanjskega balona v Sloveniji za razliko od domačijskih ekonomistov. Da bodo zelo verjetno cene stanovanj, hiš in zemlje prav tako zelo padle (verjetno za 60% kot so delnice najboljših slovenskih podjetij).

Danes pa sem našel ameriškega domačijskega ekonomista na Financah:

Po različnih blogih je opaziti duhovito izjavo finančnega strokovnjaka Marca Faberja iz njegovega junijskega mesečnega obvestila, katerega je zaključil z naslednjimi besedami:

“Ameriška vlada vsakemu od nas pošilja 600 dolarjev rabata. Če ta denar zapravimo v Wal-Martu bo ta odšel na Kitajsko. Če ga zapravimo za bencin bo odšel v arabske države. Če kupimo računalniško oziroma programsko opremo bo šel v Indijo. Če kupimo sadje in zelenjavo bo odšel v Mehiko, Honduras in Gvatemalo. Če nabavimo dober avto bo šel v Nemčijo. Če pa kupimo neuporabno navlako pa bo odšel v Taiwan in nič od tega ne bo pomagalo ameriškemu gospodarstvu. Edini način da ta denar zadržimo doma je, da ga zapravimo za prostitutke in pivo, ker sta to edini stvari, ki jih ZDA še proizvaja. Jaz sem že prispeval svoj del.”

Je pač že tako, da raja = večina ljudi, množica – raje sledi šarlatanom in nakladačem, kot pa resnično modrim ljudem, ki znajo z logičnimi dokazi prikazati svoje področje. A kaj ko večina ljudi tega ne zmore razumeti – je preveč dolgo in zahtevno – “napor pa ni zame!”

Z vščenimi stavki ( “ZDA bodo čez 6 mesecev propadle!” ali z ostalimi soc-pop stavki kot jih je zgoraj navedel nacionalistični, domačijsko-socialistični Faber) lahko nagovorijo nerazmišljujočo maso.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, ZDA, borza, trg, denar oz. kapital, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mag. Bernard Brščič, makroekonomija | Brez komentarjev »

Shaman o JPDjovih preobrazbah

Objavil pavel dne 27.10.2008

http://www.finance.si/227598

scocia je napisal(a): Jpd po nekaj soc. eskapadah, verjetno te hebe malo karakter,si ponovno napisal nekaj zakar se “splača” verjeti v tebe. To, da raziskovalci “lutate” malo levo-desno v mladosti pa le prerasti. Odličen pozdrav Scocia
Đejpidija moraš jemati kot etabliranega borca proti forumskim desperadosom in še bolj etabliranega borca za pravice rdečih komunajzer tajkunov, ki bi jim on nižal davke, eventuelne učinke nižanja davkov odvisno zaposlenim, bi pa on z dekretom pustil podjetjem in sicer tako, da država vsili fiksne neto plače ne glede na nižanje davčnih bremen na bruto, z drugimi besedami, on bi da država poseže vmes in administrativno določi novi nižji bruto. Nekaj takega, kot je v planu prve petletke CK KPJ raportiral in predlagal Boris Kidrič.

Seveda je sramota že to, da Đejpidi vse menedžerje, oz. celotno populacijo menedžerjev v SLO enači z nekim obskurnim združenjem rdečih komunajzer direktorjev tajkunov in tajkunekof, ki slišijo na ime “združenje Manager” in so povečini člani kučanove pretorijanske Falange 21.

Rdeči baroni, komunajzer tajkunska zalega, so, logično, za socijalizacijo njihovih kreditov in njihovih moralnohorizontalnih hazardov na račun davkoplačevalcev, s katerimi so pokradli nekdanje družbeno premoženje, in logično smo vsi drugi managerji proti temu, a Đejpidi, kot vidimo nima nič proti, pod pogojem da se folku na dolgi palici obljubijo nekakšne fantomske dividende in fantomski deleži.

Mrš zalega komunajzarska. Če toti pufarski lastniki, nimajo penezof za plačevanje kreditov, potem naj to lastnino izgubijo, naj jo prevzamejo banke kreditorji, tajkuneki pa zginejo v tri krasne, kamor itak sodijo barabe prevarantske. Če pa država z bailoti pomaga totim bankam kreditorjem, jih naj lastniško prevzame in jih kasneje, proda, benefite pa v obliki nižanja davčnega bremena, preda nazaj od koder so itak bili ukradeni, v roke davkoplačevalcev, ki bailout orgije financiramo. Ampak na način, da amoralnih komunajzer tajkunov ni več v igri.

Slovenski komunajzer alkimisti in socijalni inženirji a la Kidrič, pardon, a la Đejpidi, bi se šli nekakšne varijante v katerih nam kordeži, ki so zastavili deleže firm, ki jih prevzemajo za kredit, ko zaidejo v težave ne bi morali dati niti tistih delnic, čeprav poprej niso tvegali ničesar iz svojega žepa.

Đejpidi pa se hvali, da nima nič proti, le da bi on malo nategoval davkoplačevalce s sumljivimi obljubami, ki se ne bodo nikoli uresničile. Nak! Kordež naj lepo pljune keš ali pa odjebe. Mrš, banda komunajzarska, ki se obnaša, kot bi Slovenci ravno njih hoteli, želeli ali morali imeti za lastnike. Đejpidi jim pa očitno še naprej asistira.

LP shaman

popravil(a) shaman: 2008-10-26 13:48:15

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Shamanove umetniško mojstrske črtice, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market) | 1 komentar »

Kriza 2007

Objavil pavel dne 27.10.2008

To je pa eden najbolj temeljitih in jasnih tekstov, ki govori o krizi 2008, ki se je v resnici že začela kot kriza 2007. Napisal ga je Miroslav Prokopijević, ki je osnivač i predsednik Free Market Centra iz Beograda:

izsek teksta

“Ove krize teško da bi bilo da je država svojom regulaciom nije stvorila. Ona to nije uradila direktno, već indirektno, preko sistema podsticaja, kojim je kanalisala ponašanje poslovnih aktera. Da država nije terala banke da ulažu u nestandardne kredite, krize ne bi bilo. Da država nije emitovala više novca, teško da bi balon dosegao ove razmere. Da država preko F & F nije garantovala kredite, to ne bi dovelo do širenja moralnog hazarda i negativne selekcije. Konačno, da država sada ne pokušava da plati deo ceha, svi bismo naučili jednu važnu lekciju. Ovako, stvara se scena da sličnu grešku ponovimo u nekoj drugoj situaciji i u nekom drugom vremenu.

Socijalizam je imao samo jednu krizu i nije je preživeo.
Kapitalizam stalno prolazi krize i svaku preživi iako tokom svake postoje mnogi koji smatraju da mu je konačno došao kraj. Zašto socijalizam nije uspeo da preživi svoju jedinu krizu, a kapitalizam je uspeo da preživi sve svoje krize.

Odgovor treba tražiti u prirodi tih poredaka i njihovih kriza. Kriza socijalizma je nastupila zahvaljujući njegovoj prirodi, a poremećaju u nekom njegovom sektoru. Socijalističke ili komunističke vlasti u Rusiji 1917. i zemljama koje su kasnije 1945. sledile ruski primer u istočnoj Evropi su izvršile nacionalizaciju privatne imovine i proizvodnih resursa, delovanje tržišta zamenili birokratskim komandama koje se nazvane planska privreda i tako podvrgli čitav ekonomski život političkoj kontroli.

Jedini značajniji ekonomisti koji su između 1920. i 1940. govorili da socijalizam ne može dugoročno da preživi bili su autori austrijske škole – Ludvig Mizes i Fridrih Hajek. Oni su delom sledili kritiku Marksa od strane svog prethodnika Ojgena Bem Baverka, a delom su razvili sopstvenu argumentaciju.”
….
IMA LI IZLAZA?

Šta sada? Šta treba ili ne treba uraditi da se izbegnu greške iz 1930-ih? Kapitalizam je o tome da ulažes, čime neminovno rizikuješ. Ako dobiješ, dobro je. Što dobiješ više, to bolje. Ako izgubiš, onda treba da snosiš trošak. Deo stručnjaka i dalje tako razmišlja.

Ali gotovo svi političari, deo stručnjaka i veći deo javnosti je za intervenciju države. Neke intervenije su već napravljene. Podržavljene su dve banke, jedna velika osiguravajuća kuća i dve hipotekarne kuće, F & F, od kojih je jedna nekada bila državna, a druga nikada nije. Postoje i ideje da se količina intervencija poveća, govori se o $ 700 mlrd pomoći države firmama u nevolji, neki navode čak i više. Ako država interveniše, ona šalje poruku da se briše razlika dobrog i lošeg poslovanja. Ta razlika je ono što drži disciplinu na tržištu. Ovako bi se dobit privatizovala, a gubici socijalizovali. To je ono što se dešavalo i u socijalizmu, samo ne u jednom sektoru, već u čitavoj privredi.

Zašto akcije države neće rešti nego produbiti krizu. Umesto da je plate oni koji su investirali „grlom u jagode“ i oni koji su kupovali kuće i ostalo iako su znali da možda neće moći da ih otplate, država ih amnestira, a teret tovari na poreske obveznike, koji nemaju nikakvu odgovornost za nastanak ove krize. Upravo usvojeni paket od $ 700mlrd državne pomoći, iznosi više nego što je SAD koštao irački rat i više od 5% od sadašnjeg američkog BDP. Iznos pomoći je uporediv sa Maršalovim planom posle II Svetskog rata, kada su SAD tokom tri godine izdvajale po 1,5% svog BDP godišnje da bi pomogle obnovu Evrope.

Da li će to rešiti problem. Naravno ne, samo će ga otežati i biti poziv za mnoštvo novih nevaljalaca u narednoj rundi. Ako država pokriva gubitak, naredni put treba spiskati i ujuriti u privatne džepove što više, a državi ostaviti što veći dug. Povrh svega, novac koji se ovako veštački upumpa je mehanički postupak koji ne može da imitira strukturu podsticaja koja nastaje delovanjem tržišnih sila. Zato tržišta u SAD i svetu i ne reaguju rastom na odluku o državnoj pomoći, nego stagnacijom ili padom.”

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, liberalne reforme ( PRO FREE Market), stranka LIBERALCI | Brez komentarjev »

Ideal nenasilne vzgoje

Objavil pavel dne 27.10.2008

Ideal nenasilne vzgoje ne temelji na tem, da je potrebno odpraviti nasilne norce med starši, ki zganjajo SVOJE frustracije nad otroci, ki se izživljajo. Temveč hoče popolnoma iztrebiti vsako fizično kazen iz vzgoje.

V globjem je to ANARHISTIČNA levičarska ideologija, ki se zelo zavzema odpraviti hierarhijo, avtoriteto in razklati klasično družino z relativizmi vseh vrst.

Če govorimo o postavljanju MEJE – je jasno, da jo postavlja avtoriteta. Postavljanje meje je že samo po sebi nasilje nad biologijo, nad impulzi ugodja, ki so pri otroku razbohoteni. In uboganje meje pomeni podreditev avtoriteti. Pomeni, da se biologija otroka začne prilagajati kulturi družbe. Podreditev ni ponižanje, je pa del hierarhije.

V osnovi je problem ta, da ljudje brez izkušenj v vzgoji ( imajo zgolj nekajmesečne dojenčke) preklapljajo iz otroka v odraslega in nazaj. (In skušajo svoje primanjklaje brezmejno, skrajno pokriti pri otroku): Ko je treba biti avtoriteta ( določanje zahtev, meja): so raje otroci. Ko pa je treba kaznovati – so spet raje otroci. Kot da njihov “cepetavček” oz. “trma za brez veze” iz otroštva še kar naprej traja, nekaj desetletij, in tokrat ni usmerjena proti staršem, temveč proti zagovornikom VZGOJE. Potem pa so pri “time off metodi ” otroci kar naenkrat sposobni zapuščanje isto preživeti kot odrasli. Za otroka je najhujša kazen misel, da bo od starešv zapuščen ( pa če je zgolj nekaj sekund, minut ali uro: ko otrok pomisli, da ga bodo starši za vekomaj zapustili, ne bo nikoli več verjel v brezpogojno ljubezen), kajti v tisti minuti se mu podre svet in zaupanje.

Osnovno vprašanje je: Kdo je avtoriteta in kdo postavlja pravila? Jasno je, da se otrok uči ubogati. Ker otrok je ves čas v konfliktu med svojim ugodjem in pravili ( če mu jih določi starš). In otrok se mora kdaj upogniti pravilom, upogniti staršu, se naučiti zdržati frustracijo, napor. Čimvečkrat se bo to naredilo – prej bo to ponotranjil. Otrok se mora podrediti. Podreditev pa ni nujno ponižanje!!!! Otrok brez mej – je razvajenec.

Zadnjič sem šel na srednjo šolo poslušat Žorža, ki je začel s pravljico o Pepelki in s citati iz knjige Pregovorov, Sirahove knjige, Slomška ter PT Lucas. Razvajenec ni nekdo, ki ima vsega v izobilju, temveč je to otrok, ki od staršev ni prejel: 1. izkušnje reševanja življenjskih problemov 2. izkušnje NAPORA ( premagovanja frustracije) 3. izkušnje ODREKANJA ( na odrekanju temelji svoboda, kajti svobodna izbira ni možna, če se neizbranim objektom ne znaš odreči). Razvajenost je zasvojenost z zahtevanjem neizmerne pozornosti zase. Hkrati je tako kot zasvojenec večino časa otopel, nezadovoljen, zdolgočasen in depresiven. Infantilno sledi zgolj temu kar mu paše in se izogiba najmanjšim naporom.

Žorž govori, da mora otrok preizkušati meje, da morajo biti meje fleksibilne. Ne preveč toge in ne preveč ohlapne ( ali da jih sploh ni). Ker si otrok pri premikanju meja, s preizkušanjem, dobiva udarce življenja in izkušnje.

Temelj vzgoje je brezpogojna ljubezen ( da otrok ve, da ga imaš vedno rad, da ga ne boš zapustil ali odvrgel ne glede na njegovo dejanje). 1. pohvala in nagrada dejanj, obnašanja ( korekcija pred tem, da se zvrne v desni jarek) 2. kritika in kazen obnašanja ( korekcija, da se zvrne v levi jarek) 3. dajanje razumnih zahtev, ciljev, nalog, del otroku. Razvajenec ni deležen kritik ( kazni) in zahtev. Oz. je tega deležen v minimumu.

Naj še omenim PT Milivojevića, ki pravi, da je pretirano prilagojen otrok ( produkt nekdanje vzgoje v kateri je pomanjkanje pohval in brezpogojne ljubezni) kasneje lažje in hitreje preseči, kot pa to, da je otrok razvajen.

Že modri Sirah govori, da razvajen otrok pada iz težave v težavo in ne napreduje.

Avtoriteta (Sir 2 Gospod je namreč očeta povzdignil nad otroke in utrdil materino pravico pri sinovih. ) Razvajanje otrok ni vzgoja – temveč igračkanje (Sir 30,9 Kar razvajaj otroka, pa boš strmel, igračkaj se z njim, pa te bo spravil v žalost. ) Razvajenec se v življenju ničesar ne nauči (Sir 30,7 Kdor sina razvaja, mu bo moral obvezovati rane in ob slehernem kriku bo vztrepetalo njegovo srce.)

SIRAHOVA knjiga ( stara 2500)

Vzgoja 30 1 Kdor svojega sina ljubi, ga bo pogosto tepel, da ga bo lahko nazadnje vesel. 2 Kdor strogo vzgaja svojega sina, mu bo ta v zadoščenje in med znanci bo nanj ponosen. 3 Kdor svojega sina uči, bo pri sovražniku zbujal nevoščljivost, pred prijatelji pa bo nad njim vesel. 4 Če mu umre oče, bo, kakor da ni umrl, ker je za seboj pustil sebi enakega. 5 V življenju ga je gledal in bil vesel in ob smrtni uri mu ni bilo žal. 6 Za seboj je pustil nekoga, ki ga bo pri sovražnikih maščeval, prijateljem pa vračal dobrote.

7 Kdor sina razvaja, mu bo moral obvezovati rane in ob slehernem kriku bo vztrepetalo njegovo srce. 8 Če konja ne krotimo, postane trmast, sebi prepuščen sin pa postane svojeglav. 9 Kar razvajaj otroka, pa boš strmel, igračkaj se z njim, pa te bo spravil v žalost. 10 Ne smej se z njim, da se ne boš z njim tudi jokal in nazadnje škrtal z zobmi. 11 Ne dajaj mu v mladosti prostosti, (ne zatiskaj oči pred njegovimi neumnostmi. 12 Upogibaj mu tilnik, dokler je še mlad,) preštevaj mu rebra, dokler je še majhen, da ne bo zakrknil in postal neubogljiv (in tebi povzročal žalosti duše). 13 Vzgajaj svojega sina, ukvarjaj se z njim, da te ne bo prizadelo njegovo nesramno vedenje.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v dobro vzgojen otrok, najljubša Božja Beseda, prezaščiten otrok, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, vzgoja samega sebe, zlorabljen otrok | 1 komentar »