PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Predavanje Bogdana Žorža za DiŽ

Objavil pavel, dne 13.09.2008

V soboto 6. sept. 2008 smo imeli v Šentvidu, v Škofovih zavodih, srečanje družin iz zakonskih skupin DiŽ, ki ga po ameriškem zgledu in literaturi vodita zakonca Dani in Vilma Siter iz Krškega. Onadva organizirata konference in prevajata material, imata predavanja. A povprečen zakonski par se z njima skorajda ne sreča. Tudi dostikrat ni tako odvisen od kvalitetno pripravljene literature, ki govori o odnosu zakoncev, funkcionalnosti partnerstva in nefunkcionalnosti. Ter kako in s kakšnimi psihološkimi in duhovnimi ukrepi učinkovito reševati in graditi odnos.

Bogdan Žorž je prvi PT, ki je začel analizirati fenomen razvajenosti ( napisal je odlično knjigo Razvajenost, rak sodobne vzgoje) še v času, ko so vsi ostali psihoterapevti in vzgojitelji globoko ždeli v permisivnosti ( negiranje kazni v vzgoji), v mainstreamu.

Ker je Žorž tik pred zdajci spremenil urnik, nam je poslal vprašanja, na katerih se nas je okrog 100 parov spopadlo v 7 skupinah. Tam smo se posedli v krog, povprečno 10 do 13 parov v skupini in iskali odgovore in pričevali glede na:

1. porazdelitev domačega dela med zakoncema

2. avtoriteta očeta

3. avtoriteta mame

Porazdelitev dela: To je bil tudi najin zadnji večji konflikt, kajti žena mi očita, da preveč časa “zabijem na internetu” in da se “izogibam najinemu odnosu”. Seveda vsak najmanjši poznavalec psihologije ve, da za odnos vedno skrbita oba in da ponavadi najbolj bruhajo ogenj tisti, ki “svoje zlo prilepijo partnerju na obraz, da ga lahko potem boksajo in s tem dobijo občutek zadoščenja, namesto, da bi reševali svoj del konflikta v sebi”. Za to je poskrbela, da je kar pred neznanci povedala, da ona dela več kot jaz, čeprav so bili v skupini skoraj vsi moški, ki ne pomivajo posode, ne kuhajo in ne obešajo perila, ne nakupujejo itd. Skratka v tisti skupini ni bilo nič pametnega. Na koncu sem povedal zgolj svoje dojemanje porazdelitve, ki je dokaj moderno:

  • da ni več moških in ženskih del

  • da naj bi oba znala opravljati vsa dela

  • da pa naj si dela po dogovoru in pogajanjih porazdelita tako, da vsak dela tisto kar raje in bolje opravlja

  • glede avtoritete sem zahteval, da jo imata oba starša – ne da je mama samo ljubeča, oče pa je tisti, ” ki mora postavljati meje, “strog tiran”.

  • postavila sva tudi vprašanje za Žorža, kako postavljati otrokom meje, konkretno kako postaviš mejo 1,5 letnemu otroku, ki ga razganja trma in kako 4 letnemu otroku. Kajti pri malčku sva videla, da kaznovanje nič ne zaleže, ampak stvari celo poslabša: otroka sva kaznovala in v končni fazi jih je dobil tudi napovedano po riti. Hkrati pa je pri 2 letih prišel v fazo, ko je z glavo butal v tla in sam sebe tepel. Žena je to povezala z najinim fizičnim kaznovanjem, zato je pritisnila name, da sva to kaznovanje začasno opustila. Vmes pa sva slišala od drugih parov v naši okolici, da je ta pojav pogost in da ga je treba ignorirati ( pa noben par ne zagovarja fizične kazni). Nama učinkuje v večini primerov preusmerjanje pozornosti in razne zgodbice. Otroku vzbujam fantazije in govoriva o različnih junakih, ki so v tem času njegovi zgledi ( avtoritete).

Žorž je začel predavanje z modernizmom ( kolektivizem) in postmodernizmom ( individualizem). Žorž je bil mnenja, da je postmodernizem naredil veliko škode, ker je oseba pred skupnostjo, parom. To mi je bilo po svoje jasno. Po svoje pa sem se v sebi kregal z Žoržom, češ ali ne vidiš, da Slovenija in EU še vedno živijo v socialističnem kolektivizmu in je glavni problem, da so ljudje kot osebe nesvobodne, nezrele, neodgovorne in neodrasle. Zgolj iščejo svoje užitke in pravice na vseh področjih. Češ, človek ali ne vidiš, da je v Sloveniji glavni problem nezdravi in parazitski kolektivizem “pravičnikov” in množica infantilnežev “daj mi denar zastonj ( socialo, penzijo, šolo, zdravstvo) država!”

Nadaljeval je s spoznanjem, da so za vzgojo potrebni dovlj dobri starši in ne idealni starši: starš je lahko kdaj tudi utrujen, tečen, dolgočasen. Otrok se mora navaditi na realno življenje, ne pa da potem v zunanjem svetu ugotavlja, da nihče ni tako v redu kot oče in mama. Da je čudno, da so ljudje jezni, nervozni, naveličani njegovega teženja.

Moje r.:Bistvo je sporočilo, da sta partnerja v odnosu svobodna, a hkrati se morata kdaj pa kdaj odpovedovati svojim interesom ( nekoč so se ženske odpovedovale vsemu). Žorž je rekel, da so nekoč bili mladostniki veliko bolje pripravljeni na zakon kot pa danes 35 letniki. Kajti, če sta zanosila, sta se potem tudi poročila in se odpovedala delu svoje svobode, naravno jima je bilo, da se bo življenje zelo spremenilo. Danes se ljudje ne znajo odpovedovati, ne svojem ugodju, ne svojim ciljem oz. karieri na račun življenja otroka ali družine ali partnerskega odnosa. Danes so ljudje že tako daleč samozadostni, da pri 35ih letih sploh ne potrebujejo več stalnega partnerja, zgolj še občasne užitke z različnimi. Tako so nezmožni prilagajanja in samoodpovedovanja odnosu, nezmožni sprejemati drugo osebo v globini, ki JE DRUGAČNA. So zmožni samo plitkih in menjajočih odnosov.

Ali je 1- letni otrok že lahko razvajen? Žorž: Da. Otroku je potrebno že od začekta postopooma postavljati meje, ga navajati na red. Red spanja, red hranjenja.

“Tile majhni otroci, ki skačejo tukaj po dvorani niso razvajeni!” S tem stavkom se nisem strinjal. Otroci so imeli možnost delavnic, so imeli animatorje, naš se je prikjučil malčkom, ki so slikali. Že na DV pri p. Vitalu Vitru je bil bp kot 10m malček cele dopoldneve in popoldneve ( vmes se je dojil) bp v varstvu. Večji otroci so imeli filmsko, pa fotografsko in ne vem kakšno delavnico, da bi se lahko starši v miru posvetili odnosu in premišljevanju o vzgoji. Tako, da ti otroci, ki niso hoteli oditi od mame – so bili definitivno razvajeni.

Avtoriteta mame in očeta

Žorž govori, da ima mama že od spočetja pri otroku normalno avtoriteto. Medtem, ko si jo mora oče še naučiti, vzpostaviti odnos z otrokom in narediti marsikaj, da bo otroku zgled. Govoril je o konfluenci ( zlitju otroka z mamo). Drugače psihoterapija, vsaj TA govori o normalni simbiozi, ki pa naj bi postajala vedno rahlejša, dokler otrok ne zapusti mame ( kar pa večina starejših osebkov v Sloveniji ni zmožno, razen če so mame tako hladne možače. Večina od “odraslih” ljudi še vedno živi na verigi, v bližini mame).

Vmes sem gledal ljudi, ki so si zapisovali. Škoda, da te ppt presentacije ne morejo vsem poslati po emailih.

S strahom vzgajati pomeni vzpostavljati avtoritarno vzgojo, arhaično vzgojo iz zgodovine. Tukaj se s Žoržom spet nisem strinjal. Kajti mislim, da ni dobro stalno s strahom vzgajati, je pa strah in kazen tudi sestavni del življenja in vzgoje.

Žorž je govoril tudi o potrošništvu, ki ga je demoniziral ( nič dobrega ni o njem povedal, samo slabo), da je v vsakem izmed nas, še posebej v tistih, ki ga vidijo zgolj pri drugih. Pravil je, da je sodeloval na ministrstvu pod Drobničem, kako pomagati družinam: kjer so se vrstili zgolj predlogi, kaj mora država dati materialnega družinam: stanovanje, doklade, več dopusta, penzije itd. ( po mojem mnenju je to čisti socializem, ki v Sloveniji vzpodbuja samo fevdalistične vzorce rojevanja otrok, ki jih še najbolje izkorščajo južni bratje, posebej iz Kosova). Žorž je tu poglobil vpogled: češ odločati se moramo duhovno, ne pa materialistično, vzrok ni v denarju – temveč v duhovni nezrelosti ( individualizem, materializem).

Jaz pa ne bi demoniziral individualizma, ki zagovarja večjo svobodo osebe, temveč infantilnost starejših ( nad 18 let starih) ljudi ( hkrati pa histerično črednost, kolektivizem!). Tudi nezmožnost duhovnega vpogleda, ampak samo materialistični pogled na življenje kaže zelo jasno na infantilnost človeka in njegove vere (t.i. “birmanska vera” odraslih oseb), saj ti ljudje ne prenavljajo svoje vere s svojimi izkušnjami in razumom in spoznanji – je ne poglabljajo  -ampak jim je vera nek folklorni in tradicionalni tujek, ki ga je treba pred večino ljudi skrivati – kajti danes je večina, vsaj 80% populacije vraževerna ( materializem, socializem ( “kaj mi mora država dati!”), astrologija, numerologija, kristali itd) in ne več verna. Prepričan sem, da večina staršev, ki imajo več kot tri otroke, da so to izredno delavne osebe. Problem je, ker jim država vzame mesečno npr. 400 do 500€, po dokladah in vrtcih pa jim vrne recimo od 30 do 200€.

Zaključek:

predavnja Žorža mi je bilo samo po sebi dolgočasno, ker mi ni dajalo novih neposrednih informacij. Me je pa peljalo v stalne konfrontacije z njim v mislih ( tako kot se mi dogaja pri slabših duhovnikih, in njihovih slabih pridigah). Predvsem pa mi je mimo, da se stalno tako posplošuje in diagnosticira – medtem ko starši poleg razumevnja potrebujemo čisto konkretne in učinkovite ukrepe in odgovore, sploh konkretne nazorne odgovore na vprašanja. Tega pa ni bilo!

  • Share/Bookmark

2 odgovorov v “Predavanje Bogdana Žorža za DiŽ”

  1. petras pravi:

    In kako postaviš mejo 1,5letniku? Moj ima 11 mesecev in meje so problem od dneva,ko je začel delati nedovoljene (neverne) zadeve (npr.žvečenje električnih kablov).

  2. pavel pravi:

    Midva postavljava meje z besedo NE. Potem je stopnjevanje z glasom in strogostjo obraza. Človek ne sme pri vzgoji čustev skrivati, temveč jih mora celo predčasno pokazati. Kajti najslabše se nama zdi, da v sebi tiščiš, potem pa nekontrolirano ” znoriš”.

    Ne znam ti povedati, ker se še učiva. Vsi ti učitelji govorijo samo teorije, nihče pa ne pove konkretno kako ravnati. Kako ravnati, ko je otroku glavni šport trma in upor in bo prav vse negiral? To je razvojna faza, ki pa se večini današnjim ljudem prenese naprej, do smrti.

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.