PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 2.09.2008

Hiter pregled SP Dela: Spomenka vs. Mazzini

Objavil pavel dne 2.09.2008

Med vikend obiskom sorodnikov sem lahko v prostem času pregledal od ND in SP do brezplačnikov.

Isto sranje. SP je postala raj za ekstremne levičarje. Tokat je spet dobila priložnost gospa komunistka Spomenka Hribar. Njeni paranoidni teksti mi dajejo misliti, da je kvaliteta urednikov in novinarjev Dela res na psu. Priletna gospa ( prej tovarišica) je resda izstopala s članki o Kočevskem rogu in o demokratizaciji – toda glede na njeno izgovorjeno vsebino se vidi, da je samo zelo prestrašena socialistična birokratka ( kaj pa je koristnega v svojem življenju naredila?), ki se boji za svojo penzijo ( ki je v večini primerov komunistične mafije) nezaslužena. Priletna tovarišica je bila na začetku v Demosu, za večino trojanski konj oz. agentka, ki je že leta 1993 začela vpiti “Ustavite desnico” – a v Sloveniji desnice sploh ni kaj več kot ščepec ali nekaj procentov. Seveda če gospa tovarišica gleda po spektru levičarjev bo lahko našla ekstremne levičarje ( anarhiste, internacionaliste), lahko pa bo na “desnici” levice našla same nacional-socialiste od Kučana, Pahorja, Janše, Jelinčiča, LDS, ZARES in Pečeta. Lahko se strinjam z nekaterimi demokrati, da je Hribarjeva ( v spominu imam iz Mladine njen dekliški priimek, srbkinja Dakić) zelo paranoidna in velikokrat izgubi stik z realnostjo. Še prej pa bi rekel, da je Hribarjeva zgolj ena izmed 100.000 socialističnih birokratov, ki se panično bojijo spremembe socialističnega sistema v resnični kapitalistični sistem, ker bi pri tem upravičeno izgubili svoje nezaslužene in priviligirane rente, penzije – saj v življenju niso čisto nič koristnega naredili za družbo, kot da so s svojim pisanjem in navijanjem za kriminalno – mafijsko oblast rdečkarjev onemogočali razvoj naše družbe v normalen sistem in hkrati s tem ščitili monopole in fevde – tako od oblastnikov kot lastne.

Zasledil sem samo Miha Mazzinija, ki mi edini od številnih nastopajočih v SP ne deluje levičar. Ostalih 20 avtorjev bi lahko označil kot dologletne sodelavce levičarskega enoumja in skrajnosti. Strahotna enobarvnost, kot da bi bila Slovenija v viharju rdeče revolucije, kjer prav vsi politiki jadrajo na “ZASTONJ” željah in zahtevah socialistične publike in so več ali manj vsi skrajno levičarsko populistični.

Miha M. je eden redkih opazil, da je vzorec v slovenskih vaseh in mestih podoben. Ohranjanja kapitala iz roda v rod  na škodo cele družbe. Nekdo, ki pride do denarja, ga vloži in zavaruje tako, da ni šanse, da bi tekmoval oz. denar izgubil. To je glavna razlika s kapitalizmom. Mazzini daje primer petih stavb v vsaki vasi:

  1. avtomehanična delavnica oz. zastopnik avtomobilov
  2. ženi postavi frizerijo
  3. otroka uvede za vodja prodaje v svoji delavnici in prodajalni
  4. hčerki ali ljubici pa postavi kozmetični salon
  5. občina pe je tako ali tako centrala naselja, saj tam bogati / vplivni ljudje lahko s spreminjanjem zakonov v lastno korist- predvsem urbanizem – bajno ( iz 2€ delajo 300 €) služijo na račun drugih ljudi. Seveda bi bilo to v kapitalizmu tretirano kot gospodarski kriminal in zloraba položaja – kazni pa dosmrten zapor kot v primeru Enron – pri nas pa nič, “važno, da je levičar”, “da je naš”.
Tukaj Mazzini hote ( je eden od treh inteligentnih pisateljev v Sloveniji) ali nehote pokaže kako strahotno je Slovenija globoko v fevdalizmu. Fevd ob fevdu. Zaščitene meje med fevdi s predpisi in zakoni. Kako globoko smo še v predkapitalistični dobi, ko ZGOLJ samo za navadnega delavca – NE PA TUDI za ( prezaščitene!!!) ljudi s kapitalom – veljajo ista pravila na trgu: poštena tekma! Konkurenca = kapitalizem: konkurenca na trgu dela in konkurenca kapitala in konkurenca idej ( demokracija). Zato pa je delo v Sloveniji tako slabo plačano, ker je Slovenija še vedno v socialističnem gospodarstvu. Delavec je bil najslabše plačan v socializmu. V socializmu so bili daleč najboljše plačani brezdelneži, lenuhi. Še danes je ura dela v “gnilih, kapitalističnih” ZDA nekajkrat bolje plačana kot ura dela v socialistični, “socialno usmerjeni državi” Sloveniji.

V ND pa nisem mogel verjeti, da so naredili intervju z “desnim” levičarjem Brankom Grimsom iz SDS – ki pa je na levici ( v Sloveniji) bolj osovražen kot so nemški nacional-SOCIALISTI sovražili Jude. Pa čeprav je zgolj samo bolj spreten in agresiven populistični govornik v SDS, primerljiv s kakšnim Gregorjem Golobičem ( a Grims nima za seboj tako številne in kapitalsko močne mreže kot Golobič).

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mediji, novinarji, politika | 2 komentarjev »

Karpmanov dramski trikotnik in Choyev trikotnik zmagovalcev

Objavil pavel dne 2.09.2008

Trikotnik zmagovalcev

Acey Choy, Winner´s Triangel, 1990

Choy, A. (1990) Winner’s triangle. Transactional Analysis Journal, št.20, s.40-47

Kratka vsebina

Choyev Trikotnik zmagovalcev, TZ (Choe, 1990) predstavlja koristno antitezo Karpmanovemu dramskemu trikotniku, KDT (Karpman 1968).

Pokaže rešitve, kako izstopiti iz PATOLOŠKEGA Karpmanovega trikotnika: se enostavno in hitro lahko učimo in naučimo kako izločimo iz svojega obnašanja diskaunte, ki so značilni v vseh treh vlogah KT:

1. Preganjalec

2. Rešitelj

3. Žrtev

Ta članek razdela lastnosti in značilnosti vseh treh vlog, jih razčleni in daje navodila za razvijanje veščin za funkcioniranje iz vsakega oglišča v trikotniku zmagovalcev (TZ), ki je zdrav trikotnik odnosov:

1. Asertiven človek  <== Preganjalec

2. Skrben človek <== Rešitelj

3. Ranljiv človek <==  Žrtev

Uspešna klinična uporaba določene učinkovite tehnike je kot vsak dober recept prenašan iz terapevta na terapevta, in v tem procesu na koncu postane nejasen glede prave izvorne oblike. Zdi se, da ta koncept zmagovalnega trikotnika (TZ), ki ga na široko uporabljajo nekateri avstralski zdravniki, izhaja iz članka Cowper Johnsona objavljenega v reviji Transakcije pod naslovom » Še ena uporaba Karpmanovega trikotnika«

Cowper Johnson trdi, da ljudje, ki funkcionirajo znotraj KDT prehajajo iz enega v drugo oglišče znotraj ene same dvojice oglišč, tako da se venomer izogibajo tretjemu oglišču. Zapuščanje KDT pa vključuje šele zavedanje o pomeni tega tretjega oglišča za našo posamezno osebo in hkrati vežbanje neobhodnih veščin, da to lahko izvede.

Jaz sem razdelal ta izvirni koncept in razvil tisto kar mislim, da bi bila sigurna alternativa KDT. TZ kaže na praktične veščine za odnose, ki so osvobojeni od zločestih iger in se ga da enostavno narediti v kliničnih situacijah. TZ se lahko uporablja in sprejme v situacijah v katerih pridejo do izraza interpersonalne veščine kot so managment, obučavanje, vzgoja, delo z bolniki, delo s kolegi v službi in komunikacija z javnostjo

KDT ( Karpman,1968, 1973) prikazuje kako se dramske vloge ŽRTVE, REŠITELJA in PREGANJALCA zmorejo uporabiti za analizo

a) življenske zgodbe, scenarija

b) še pogosteje pa se koristi za analizo psiholoških iger

Oglišča KDT in TZ imajo neke skupne vsebine. Razlika pa je v tem, da vsako oglišče v KDT vključuje nujno discount ( ponižanje, motnja, zlonamernost), a discount je poziv drugemu na začetek psihološke (zločeste) igre. ZT odpravlja in podredi discounte in dopušča osebi. Da funkcionira autonomno.

Vloga Žrtve v KDT

  1. Resnična, zavedajoča komponenta pozicije ŽRTVE

Osebe, ki inicirajo igro iz pozicije Žrtve se zavedajo da trpijo.

  1. Discount iz pozicije Žrtve

Žrtve delujejo kot da nimajo nobene moči, da rešujejo svoje probleme. Ali kot da se ne morejo počutiti OK, v redu, razen, če se ne spremeni nekdo drug ali nekdo drug nekaj za njih naredi. Samo v primeru prave katastrofe ( npr. potres na nas zavali deblo) je to resnično, adekvatno. V ostalih situacijah pa ni resnične vsebine, ki bi bi podpirali tako razlago, da je žrtev popolnoma brez lastne moči in nujno odvisna od druge osebe. To se dogaja samo v zločestih igrah.

  1. Karakteristika obnašanja iz pozicije Žrtve

Žrtev ne koristi svoj miselni aparat, niti veščin za reševanje problemov. Prepričana je, da ji ti primanjkljaji poleg močnih čustev preprečujejo da pride do rešitve. Ona discountira svojo sposobnost, da istočasno misli in čuti.

  1. Primer obnašanja iz pozicije Žrtve

Zanemarja opozorila za nevarnost. Žrtev vztraja v bivanju z osebami in v odnosih, ki so polni grobosti, nasilja. Žrtve bivajo »preveč preplašene«, da bi se umaknile ali uprle takim odnosom nasilja, grobosti in zlorabe. Stalno verujejo, da ne morejo biti srečne, dokler njihov partner ne preneha z določenim obnašanjem, kot je popivanje, varanje, preglasno žvečenje hrane…

Vloga Rešitelja v KDT

  1. Resnična, zavedajoča komponenta pozicije Rešitelja

Osebe, ki rešujejo zato, da bi izpolnili notranjo potrebo, da se počutijo OK, da se počutijo bolje, ali celo superiorno. Ali da sebe prepričajo, da so OK. Toda največje število Rešiteljev se iskreno zanima za Žrtve in za njihov neugoden položaj.

  1. Discount iz pozicije Rešitelja

Rešitelji pokazujejo zanimanje za Žrtve tako, da nase prevzemajo reševanje problemov, mišljenje, čutenje in odločanje..Pri tem zanemarja (dicountira) sposobnost Žrtve, da le ta sama oceni situacijo, izbere odgovarjajočo akcijo in sama poišči in prosi za pomoč, če se njej ta pomoč zdi res potrebna.

  1. Karakteristika obnašanja iz pozicije Rešitelja

Claude Steiner (1974 in 1984) je poudaril, da Rešitelji

a) delajo nekaj kar sami ne želijo delati

b) da delajo več kot se od njih pričakuje (pogosto preveč mislijo). Steiner nadalje govori da reševanje discountira zavedanje o tem kar oseba zase resnično želi in da takrat ni povsem jasna »porazdelitev obremenitve v odnosu« ( str. 172, 1984)

  1. Primer obnašanja iz pozicije Rešitelja

Podaljševanje in prestavljanje izpitnega roka nepripravljenim študentom, popuščanje dijakom, gledanje skozi prste, ljudje se ti velikokrat smilijo, kupovanje opreme, ne da bi vprašali delovno osebje, kupovanje oblek in igrač otrokom ne glede na njihove želje, sprejemanje, da je neka oseba preveč prestrašena, da bi rekla drugi osebi, da je vsiljiva, in samopristjanje da on kot rešitelj naredi to namesto prve osebe.

Vloga Preganjalca v KDT

1. Resnična, zavedajoča komponenta pozicije Preganjalca

Preganjalci vlagajo ogromno energije v zadovoljevanje lastnih potreb in delajo vse v svojem interesu.

2. Discount iz pozicije Preganjalca

Preganjalci se obnašajo na tak način, da drugim ljudem dodijavaju ali da drugi zaradi njih trpijo, discountirajoči s svojimi postopki občutja in značaj osebe, ki so s tem obnašanjem zelo prizadete. Discountirajo občutja in značaj druge osebe.

3. Karakteristika obnašanja iz pozicije Preganjalca

Preganjalci so lahko močni, aktivni, maščevalno nastrojeni ali pa pasivni. Aktivni preganjalci koristijo svojo veliko energijo v službi svojih potreb, interesov, kar je pohvalno. Toda ker jo koristijo na tak način, da zanemarjajo druge ljudi. Primer je izposoja suknjiča drugega, ne da bi ga vprašali. Tak način sprovocira Žrtev v Maščevalca, Preganjalca.

4. Primer obnašanja iz pozicije Preganjalca

Maščevalno nastrojeni preganjalci imajo ponavadi za svoj cilj preganjanja kaznovanje in s tem doživijo svoj triumf. Toda v notranjosti, subjektivno, oni verjetno mislijo da delajo vse to, da izpolnijo svoje potrebe. Primer takega obnašanja je sosed, ki zaradi preglasne muzike ne bo šel do soseda, ampak bo takoj klical policijo. Take akcije so zelo redko uspešne, saj se večina energije ne usmeri v reševanje problema, temveč v maščevanje, kaznovanje.(stari neporavnani računi…) .zato je to neavtonomna raba energije.

Pasivni preganjalci preganjajo s svojimi prepustima ( sabotažami?). Kaznovanje ni njihov obvezen del njihove namere, toda še vedno so pripravljeni, da discountirajo drugega na nivoju, na katerem rezultira s tem, da drugi mora trpeti. Primer je mož, ki je na ženino zahtevo sicer obljubil, da bo dal hrano iz hladilnika, toda kasneje je nanjo pozabil. S pozabo in z nepazljivim delom, izziva nevarnost, anksioznost in zasrbljenost v okolici.

Obrat v KDT

Kaj pomeni obrat, eksces, presenečenje?

V vsakem vstopu v psihološko igro ( to so vedno dekonstruktivne, škodljive igre) se oseba postavi v eno oglišče trikotnika, v eno vlogo. Obrat pomeni, da se oseba iz enega oglišča spravi v drugo oglišče. Na primer Rešitelj utrujen od reševanja in ne razreši lasntih potreb postane hitro Žrtev in na koncu konča kot nestrpni Preganjalc Žrtve.

Ali kadar se Žrtev utrudi od tega da ga drugi ščitijo in ko začuti, da so stvari zunaj njegove kontrole in kadar to neuspešno skušajo spremeniti, tedaj padejo v vlogo Preganjalca Rešitelja.Ali kadar se Preganjalci umaknejo v vlogo Rešitelja, ker so začutili občutek krivde nad prejšnjim groznim obnašanjem. Ali pa se umaknejo v vlogo Žrtve, ker so se njihove prejšnje Žrtve navlečila biti Žrtve in so užgale po njem in postajajo aktivni Maščevalci. Lahko so neugodni ali pasivni Preganjalci

Preobrazba akterjev v Trikotnik zmagovalcev (TZ)

Vloga Ranjljivega v TZ

  1. Resnična, zavedajoča komponenta pozicije Ranljivega

Osebe, ki inicirajo igro iz pozicije Žrtve se zavedajo da trpijo.

  1. Discount iz pozicije Ranljivega

  1. Karakteristika obnašanja iz pozicije Ranljivega

  1. Primer obnašanja iz pozicije Ranljivega

Zanemarja opozorila za nevarnost. Žrtev vztraja v bivanju z osebami in v odnosih, ki so polni grobosti, nasilja. Žrtve bivajo »preveč preplašene«, da bi se umaknile ali uprle takim odnosom nasilja, grobosti in zlorabe. Stalno verujejo, da ne morejo biti srečne, dokler njihov partner ne preneha z določenim obnašanjem, kot je popivanje, varanje, preglasno žvečenje hrane…

Vloga Skrbnega v TZ

  1. Resnična, zavedajoča komponenta pozicije Skrbnega

Osebe, ki rešujejo zato, da bi izpolnili notranjo potrebo, da se počutijo OK, da se počutijo bolje, ali celo superiorno. Ali da sebe prepričajo, da so OK. Toda največje število Rešiteljev se iskreno zanima za Žrtve in za njihov neugoden položaj.

  1. Discount iz pozicije Skrbnega

Rešitelji pokazujejo zanimanje za Žrtve tako, da nase prevzemajo reševanje problemov, mišljenje, čutenje in odločanje..Pri tem zanemarja (dicountira) sposobnost Žrtve, da le ta sama oceni situacijo, izbere odgovarjajočo akcijo in sama poišči in prosi za pomoč, če se njej ta pomoč zdi res potrebna.

  1. Karakteristika obnašanja iz pozicije Skrbnega

Claude Steiner (1974 in 1984) je poudaril, da Rešitelji

  1. delajo nekaj kar sami ne želijo delati
  2. da delajo več kot se od njih pričakuje (pogosto preveč mislijo). Steiner nadalje govori da reševanje discountira zavedanje o tem kar oseba zase resnično želi in da takrat ni povsem jasna »porazdelitev obremenitve v odnosu« ( str. 172, 1984)

  1. Primer obnašanja iz pozicije Skrbnega

Podaljševanje in prestavljanje izpitnega roka nepripravljenim študentom, popuščanje dijakom, gledanje skozi prste, ljudje se ti velikokrat smilijo, kupovanje opreme, ne da bi vprašali delovno osebje, kupovanje oblek in igrač otrokom ne glede na njihove želje, sprejemanje, da je neka oseba preveč prestrašena, da bi rekla drugi osebi, da je vsiljiva, in samopristjanje da on kot rešitelj naredi to namesto prve osebe.

Vloga Asertivnega v TZ

  1. Resnična, zavedajoča komponenta pozicije Asertivnega

Preganjalci vlagajo ogromno energije v zadovoljevanje lastnih potreb in delajo vse v svojem interesu.

  1. Discount iz pozicije Asertivnega

Preganjalci se obnašajo na tak način, da drugim ljudem dodijavaju ali da drugi zaradi njih trpijo, discountirajoči s svojimi postopki občutja in značaj osebe, ki so s tem obnašanjem zelo prizadete. Discountirajo občutja in značaj druge osebe.

a. Karakteristika obnašanja iz pozicije Asertivnega

Preganjalci so lahko močni, aktivni, maščevalno nastrojeni ali pa pasivni. Aktivni preganjalci koristijo svojo veliko energijo v službi svojih potreb, interesov, kar je pohvalno. Toda ker jo koristijo na tak način, da zanemarjajo druge ljudi. Primer je izposoja suknjiča drugega, ne da bi ga vprašali. Tak način sprovocira Žrtev v Maščevalca, Preganjalca.

b. Primer obnašanja iz pozicije Asertivnega

Maščevalno nastrojeni preganjalci imajo ponavadi za svoj cilj preganjanja kaznovanje in s tem doživijo svoj triumf. Toda v notranjosti, subjektivno, oni verjetno mislijo da delajo vse to, da izpolnijo svoje potrebe. Primer takega obnašanja je sosed, ki zaradi preglasne muzike ne bo šel do soseda, ampak bo takoj klical policijo. Take akcije so zelo redko uspešne, saj se večina energije ne usmeri v reševanje problema, temveč v maščevanje, kaznovanje.(stari neporavnani računi…) .zato je to neavtonomna raba energije.

Pasivni preganjalci preganjajo s svojimi prepustima ( sabotažami?). Kaznovanje ni njihov obvezen del njihove namere, toda še vedno so pripravljeni, da discountirajo drugega na nivoju, na katerem rezultira s tem, da drugi mora trpeti. Primer je mož, ki je na ženino zahtevo sicer obljubil, da bo dal hrano iz hladilnika, toda kasneje je nanjo pozabil. S pozabo in z nepazljivim delom, izziva nevarnost, anksioznost in zasrbljenost v okolici.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v TA | Brez komentarjev »