PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 25.08.2008

Mediji v Sloveniji 2008: enoumni in rumeni

Objavil pavel dne 25.08.2008

Sem bil na obisku pri starših in sem prelistal Delo, Jano in Lady: ti mediji si obupno skušajo polepšati izgled tajkunov, želijo relativizirati svojo mafijo, da ni tako mafijaška kot jo janšisti prikazujejo. Tukaj se z Janšem strinjam: Mafijski mediji ne bodo pisali proti mafiji, ki si jih lasti.

Potem prebiram zgražanja nad nekimi novimi brezplačniki: Expres in Slovenski tednik in kaj vem še – na celi frontni črti, organizirano. Tako v t.i. resnih časopisih Delo, Dnevnik, Večer, kot v Mladini, Magu in na Vesti. Tudi sam imam odpor do rumenih časopisov in si želim bolj tehtnih informacij – toda gnusi se mi, da ravno tistih 572 novinarjev piše zaničevalno o novih brezplačnikih, ki hlapčevsko že vse svoje življenje služijo enoumju in socialistični mafiji.

Prebiram Žurnal24ur – ki poleg naslova nudi še fotko in morda 10 stavkov teksta – časopis za bebce, ki jih 11. stavek že močno utrudi. Hkrati pa se mi zdi, da je večina člankov populistično levičarskih. Da o brezplačniku Dobro jutro, ki je prav svinjsko primitivno levičarski ( primer novinarke Maje Vovk).

Žurnal z “raziskovalnim novinarstvom” dokaže, da je Janša narekoval tekst enemu brezplačniku. Se pa sprašujem v katerem mediju je bilo že objavljeno kateri novinarji pišejo po nareku Golobiča v Delu, Dnevniku in kateri novinarji posojajo imena tekstom teh levičarskih politikov. Brcati v gnila trupla rumenih časopisov se mi zdi brezsmiselno – pa čeprav 100% funkcionalno nepismenih (80% populacije Slovencev) ni zmožno brati drugega kot rumenjake.Se mi pa zdi za malo, da nihče ne upa brcati v t.i. resne časopise, ki so zgolj strankarski časopisi ( Šrot, član SD je lastnik Dela in piše za SD – Petan, član LDS in Golobičev nastavljeni kader pa kot lastnik Dnevnika piše za ZARES) in brcajo po Janši takrat ko je v opoziciji in na robu izpada iz parlamenta ali pa takrat kadar je v vladi – nikoli pa ne kritizirajo svojih: ne ko so na poziciji in ne ko so v opoziciji. To pa je resen problem medijev v Sloveniji. Da ne govorim, da jih večina cenzurira večino tekstov, ki niso mainstream socializma.

Eden najboljših člankov je bil v Žurnalu napisan s strani Keitha Miles, finančnega strokovnjaka, ki se obregne v Pahorjev sladkobno-leporečni populizem, ki se mora normalno inteligentnemu človeku gnusiti in ga mora vzbujati z dvomom in gnusom:”džrava se ne sme vtikati v gospodarstvo”. Če to izreče socialist, katerega osnovna filozofija je, da si država lasti večino (vsa) podjetja in da tudi upravlja in vodi vsa podjetja ( politiki-bebci vodijo podjetja!!!) – potem je to skregano z osnovno logiko in je zgolj populizem oz. želja, da nalažem čimvečjo množico. Tako kot Lipa, ki po eni strani ponuja zastonj zdravstvo in šolstvo, po drugi pa znižanje davkov vsem zaposlenim – se v osnovi takoj vidi, da ekonomist Peče nima pojma o ekonomiji ali pa da laže.

Nasploh je problem politikov levice, da enostavno morajo lagati. Eno govorijo, drugo delajo.

Če bi bil jaz poltiki, mi ne bi bilo treba lagati, ker bi tako kot Miles zgolj naštel nujne reformne ukrepe, ki jih je treba hitro narediti ( ob zavedanju, da ne nagovarjam 100% populacijo, temveč morda 5-10% populacijo). Ja, trdno sem prepričan, da vsem politikom ni potrebno lagati. Levičarji pa morajo stalno lagati.

Kaj je Miles Pahorju predlagal:

  1. naj poveča konkurenčnost podjetij
  2. odpre državo za tuj kapital
  3. naj proda najboljšemu ponudniku vsa državna podjetja
  4. zniža davke za delavce in podjetja
  5. zmanjša predpise in zaščite
  6. odpravi nadzor cen
  7. odprava subvencij
Tako organizirano gospodarstvo kot ga ima Slovenija leta 2008 sta imela leta 1930 tudi socialista Mussolini in Hitler.

Socializem ni propadel samo zaradi

  1. grobe represije ( veliko koncentracijsko taborišče)
  2. kršenja človekovih pravic
  3. ampak predvsem zaradi popolne neučinkovitosti in nefunkcionalnosti socialističnega – državnega gospodarstva

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Keith Miles, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mediji, novinarji, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, stranka LIBERALCI | 1 komentar »

OI2008: Kitajski zmaj je napovedal prevlado v 21.stl.

Objavil pavel dne 25.08.2008

Okrog 40 zlatih medalj in 90 vseh medalj za Kitajsko. ZDA je druga po zlatih medaljah in še vedno prva po osvojenih medaljah ( preko 100).

Olimpijske igre so se včeraj končale. Bile so igre blišča in razkazovanja bogastva. Vredne so bile okrog 50 miljard dolarjev. Kaj je sploh še smisel olimpijskih iger? Sodelovanje? Zaslužek? O skorumpiranosti MOK je pisal že Mrkaić v Financah, prav tako o tem, da morajo sodelujoče države vse stroške same kriti. Šport nikakor ni več smisel, ravno zaradi dopinga – pa čeprav se v športu najčisteje zrcali smisel liberalne ekonomije: tekmovalnost – to kar v fevdalnem in socialističnem sistemu manjka: fair tekma. Najboljši bo zmagal. Ne vladajo vnaprej določeni klani, elite, rentniki – za vse ljudi obstaja tekma!

Poleg tega pa še nacionalizem najslabše vrste, ko se šprotnik s kolajno vrne domov, so vsi njegovi najboljši prijatelji in vsi mu morajo pred kamerami čestitati za kolajno. Hvala Bogu, da je te osladne manije konec.

Malo kdo ve, da Kitajska že 30. leto gospodarsko raste s 10% stopnjo rasti (BTW, zadnjih 20 let je bila povprečna rast slovenskega gospodarstva pod vladami raznih ZSMSjevcev le 2,5%). Pred 30 leti je kitajska partija sklenila, da bo skušala dolgoletno bedo prebivalstva popraviti s pomočjo liberalnih gospodarskih reform ( svetovalec Milton Friedmann, Reaganov uveljavitelj liberalnega tržnega gospodarstva) s pomočjo brezkompromisnega tržnega gospodarstva. Problem je, ker pravna država ( osnovni pogoj kapitalizma!) ne deluje – toda avtoriteta na gospodarskem področju pa vseeno deluje v primeru gospodarskih ali finančnih anomalij ( saj se kitajski partijci zelo dobro zavedajo, da bi že par ekscesov preplašilo kapital – ki je plah kot srna).

Kljub vsemu je danes zgolj 10% prebivalstva uradno revnih, pred 30 timi leti pa je bilo takega prebivalstva ( 1 dolar na dan) kar 70% za kar je bilo zaslužno predvsem socialistično gospodarstvo, za katerega je že Lenin par let po revoluciji ugotovil, da ne deluje ( da vodi v gospodarski propad in v revščino velikih razsežnosti) in je počasi začel nazaj uvajati privatno lastnino in tržno gospodarstvo. Ravno zaradi delčka privatne lastnine je bila YU v boljšem položajo kot svojetski blok leta 1991.

Kitajska hoče biti velesila sveta. Prva na svetu. Kitajska partija je sklenila, da na polju politike ne bo odpravila svojega monopola – odpravila pa bo monopol na področju gospodarstva. Zato že 30 let priteka ogromno tujega kapitala v državo ( odpira se na miljone novih delovnih mest) in danes v Kitajski ne uspevajo zgolj industrijska podjetja, temveč tudi že visoko tehnološka podjetja, ki razvijajo najboljše produkte na svetu. Ta podjetja bodo prej ali slej najbolj konkurenčna podjetja in posledica tega je, da bodo predvsem podjetja v EU začela propadati zaradi nekonkurenčnosti. Šanghaj (“mesto ob morju”) je trenutno eno najbogatejših in najmodernejših velemest na svetu s stotinam najnovejših nebotičnikov.

Kitajska se je lotila originalne poti.

  1. Ni sledila Balkanu ( Sloveniji), kjer je partija navidezno prepustila politično oblast in navidezno ( gradualistično zavlačujoče) prepustila gospodarstvo kvazi trgu ( tajkunom= izbrancem iz lastnih vrst).
  2. Ni sledila Rusiji, kjer je partija prepustila tako oblast kot gospodarstvo anarhiji- potem pa je oba dobila nazaj s pomočjo mafije in predvsem tajne službe FSB ( bivša KGB).
  3. Ni sledila Vzhodni Evropi, kjer je partija resnično prepustila gospodarstvo trgu in tekmi kapitala – prav tako pa je tudi politiko prepustila tekmi političnih strank ( demokracija).
Tako je Kitajska s temi igrami pokazala svetu predvsem svojo moč in bogastvo, svojo prihajajočo superiornost nad celim svetom. Ne toliko sedanjo moč kot predvsem prihodnjo, saj se tako moč kot bogastvo izjemno hitro večata. Pokazala je, da bo glavna sila 21. stoletja. Partija je pokazala, da se bo ta rast svobodnega trga ( ne pa moč trga političnih idej in tekmovanja političnih idej) nadaljevala, ne samo na Kitajskem, temveč tudi v globalnem svetu. Kitajska partija že dolgo ni več čisto internacional -socialistična, temveč je nacional -socialistična. Nacionalistično-imperialistične ideje in prijemi ( Tibet, Darfur) so na vrhuncu, prav tako kot v Rusiji ( Čečenija, Gruzija, Ukrajina, Poljska, Azerbejdžan).

Lahko le ugotavljam, da socializem po svoje še kar živi v praksi, kljub vsem variacijam že od začetka 20. stl. naprej: komunizem, nacizem,  fašizem in po WW2  “kapitalizem s človeškim obrazom” oz. ” kapitalizem s socialno noto”.   Kitajska je šla s svojim socializmom v največjo skrajnost- v čisti liberalni kapitalizem: njihov socializem živi zgolj še v monopolu partije, kot elitnega – kastnega -  monarhičnega -fevdalnega kolektiva birokratov ( ki tudi kraljevsko dobro živi napram večini kitajscev, tako kot pri nas tajkuni in socialistična elita), ki vlada s pomočjo vojske, policije, sodstva in medijev- medtem ko je družbeni in gospodarski sitem že v celoti kapitalističen. Večina ljudi mora s svojim delo, znanjem in podjetniškimi idejami tekmovati na trgu.

Le komunistična partijska ( birokratska) kasta je zunaj tekmovanja. Je nad drugimi, nad tekmo, “nadstavba” . Tako kot imamo v Indiji kastni sistem in tako kot se Evropa za razliko od ZDA ni nikoli povsem osvobodila fevdalne elite in fevdalizma, ki še danes v Evropi živi v obliki monarhov, socialističnih elit in lobijev na vseh porah gospodarstva. V ZDA pa sta zunaj tekmovalnosti zgolj 2 lobija ( naftni in orožarski).

Kako je na Kitajskem s tajkuni? Je isto kot v Sloveniji, na Balkanu in v Rusiji – kjer so tajkuni postali izbranci politično-kriminalne elite in tajne službe ( KGB, UDBA)? Doslej nisem tega zasledil, sem pa zasledil v medijih nekaj zgodb o tem, kako predvsem na periferiji (bivši) partijski funkconraji vodijo nekatera podjetja in celo s svojimi plačanci ugrabljajo obubožane kmete ter jih trajno zaprejo v ječe v tovarnah cementa in opek – kjer ti ljudje nečloveško garajo po 12 ur dnevno, ostali čas pa preživijo v tistih celicah. Ene par se jih je iz ujetništva rešilo in zato te zgodbe obstajajo. Seveda je oblast te bivše funkcionarje hitro kaznovala s smrtjo z ustrelitvijo na stadionih. Verjetno kitajski partijski funkcionarji zgolj manjšinjski delničarji v tujih podjetjih, ki so prišla na kitajski trg.

Definitivno bosta tako Kitajska kot Indija ( ki nima zgolj tržne ekonomije, temveč ima tudi trg političnih idej in političnih strank = demokracijo) narekovali smer in tempo razvoja celega sveta. ZDA bodo vsaj še 100 let sledile temu tempu, kajti še vedno imajo najbolj podjetniško in znanstveno okolje na svetu. Medtem, ko je problematična predvsem socialistična EU, ki gospodarsko že sedaj zaostaja za ZDA za dobrih 20 let.

Afrika in Južna Amerika bosta raj za vlaganje kapitala in prodajo portošnih dobrin – kajti že sedaj je Kitajska največji investitor v Afriko.

Vprašanje pa je kaj se bo zgodilo z Arabskim svetom.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Kitajska, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, ZDA, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mediji, novinarji, politika | 1 komentar »