PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Človek, ki ne zmore nežnosti

Objavil pavel, dne 13.08.2008

” Človek, ki ne zmore nežnosti, ne zna zaščitit sebe, kaj šele drugih!” je izjavil terapevt Miha Kramli iz Nove Gorice v krajšem intervjuju z Reporterjem. Govor je bil o odvisnostih, o nekemičnih odvisnostih, ki naj bi bile težje kot kemične odvisnosti. Najpogostejše nekemične odvisnosti na PC so: računalniške igrice, pornografija, stave, informacije, emaili, pretirana udeležba na forumih in pretirano bloganje. Med nekemične odvisnosti bi še lahko dodal odvisnost od seksa ( kar obdeluje pri nas Peter Topič), pa odvisnost od odnosa ( zaljubljenost, simbioza) – kar odlično opisujeta tako dr.Sanja Rozman kot dr. Zoran Milivojević – ki se je še izzdatno ukvarjal z narkomani in z njihovimi destruktivnimi igrami- , oz. vse odvisnosti od ugodja.

Kako razumem odvisnost?  Človek je odvisen, ko ponavlja zanj na dolgi rok škodljiv vzorec obnašanja. To se kaže, da takrat kadar je človek pred problemi, ki jih mora rešiti – da takrat človek zbeži pred odgovornostjo, tesnobo in stresom v obnašanje, ki mu je nekoč dajalo ugodje. S ponavljanjem ugodja želi MAGIČNO rešiti konkreten problem, oz. ga pozabiti ali mu uiti – češ saj se bo že samo uredilo.Tako se vzpostavi začaran krog, ko senerešeniproblemi sedanjega trenutka v človekovem življenju kopičijo, prav tako tesnoba in stiska – zato mora tak človek še bolj intenzivno iskati ugodje, da BI KOMPENZIRAL bolečino . Seveda jo s tem begom v otročjost ( ugodje) ne uspe razrešiti. Bolečina, tesnoba in stiska je vse večja, obsedenost obsedenca s “svobodo” pa tudi. Obsedenec ni svobodna oseba – ker se izjemno boji soočiti z odgovornostjo svoje svobode tukaj in zdaj – v realnosti.

Kaj pa agresivne računalniške igrice in to ubijanje nežnosti v sebi? Tukaj je odgovor podal Kramli v zgornjem citiranem stavku mojega teksta.

Ves napredek osebne rasti in odnosov se začne v ranljivosti, v priznanju lastnih slabosti, v globoki nežnosti s sabo – v krhkosti. Ljudje, ki se ne znajo s svojo krhkostjo, slabostjo, šibkostjo soočiti so ignoranti, ciniki in kuti agresivneži tako do sebe kot do drugih.

Po drugi strani pa se mora vsak otrok naučiti sproščati in obvladati in tudi izražati svojo agresivnost, da s tem zavaruje lastno osebo pred agresivnostjo drugih. Zdrav odrasel človek naj bi po mojem mnenju znal oboje: v določenih trenutkih intimnosti (družina, prijatelji) naj bi znal biti nežen – hkrati pa naj bi med volkovi tudi ne bil zgolj ” zelo preobčutljiva duša” , temveč agresiven in kompetenten tekmovalec v javnem svetu ( ne pa bleferski, zlomanipulativni igralec žrtve, ki opazovalce poziva naj ga rešijo!).

Tako pa se tudi na področju duhovnosti oz. verovanja dogaja – da mnogo ljudi v sekto, religijo ali ideologijo beži zgolj zato, da pobegnejo osebni odgovornosti nad svojim življenjem. Njihova vera ni reflektirana, ni prepojena z razumom in logiko – temveč visi v neki magiji, ideologiji – ki jih bo kar samo po sebi odrešila.

Svojo krščansko vero razumem predvsem kot zelo oseben in intimen pogovor s svojim Stvarnikom, s svojim Očetom ali pa včasih s svojim Prijateljem. Le njemu si dovolim razkriti prav vso svojo krhkost, nesposobnost, faliranost, nežnost. Sva v odnosu in kljub temu iščem rešitve po Odraslo, išče jih toliko časa in z vsemi močni – dokler gre – dokler ne pridem do svoje končne meje, neznanja, krhkosti. Takrat mu prepustim, da On deluje. V veri vsekakor ne iščem več cenene tolažbe, reševanja problemov namesto mene, cenenih izgovorov za svoje trenutno stanje. Iz izkušenj lahko povem, da sem v svojem življenju naredil največje premike v osebnosti in v odnosih šele v priznanju svoje krhkosti. Šele z nežnostjo.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.