PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 13.08.2008

Številke uspeha JJjeve vlade

Objavil pavel dne 13.08.2008

Nekdanji direktor UMARja dr. Janez Šušteršič je na okrogli mizi pripovedoval tudi anekdote s slovenskimi novinarji, ki so ga z vprašanji skušali prisiliti, da bi za njimi ponavljal laž. Pa jim je rekel, da podatki SURSA govorijo drugače in citiral številke. ” Ja, to je samo vaše mnenje, eno od mnenj!” je bilo slišati naduto in meumno novinarko – ki se ni hotela soočiti z resničnimi podatki.

V Reporterju dr. Masten predstavlja podatke iz SURSa.

Leta 2004 je bila plača 715€ ( neto, povprečna slovenska plača). Leta 2008 pa je 882€, kar je skoraj 25% več – ali v povprečju 6,5% na leto več.

Leta 2004 je bilo 10,4% brezposelnih, leta 2008 pa samo še 6,5% – kar je skoraj razpolovitev brezposelnih.

Leta 2004 je bilo 805.000 državljanov zaposlenih in davkoplačevalcev – medtem ko je bilo leta 2008 le teh 10% več: 885.000.

Rast BDP je bila v Sloveniji okrog 3%, po letu 2004 pa je stopnja prišla na 4%, 5,7% in leta  2007 kar 6,1%.

Inflacija je bila pod Peterletom in Drnovškom celo 1000%, potem pa je bila 7% leta 2001, kar 7,2% leta 2002, nato je padla na 4,6% leta 2003 in celo na 3,2 na koncu mandata Ropa. V času JJ in Bajuka pa je padla na 2,3%, v letu 2006 pa se je blago povečala na 2,8% in nato drastično na 5,6% v 2007 in okrog 6,1% bo leta 2008 .

Maten zagotavlja, da je bilo javnofinančno stanje pod Bajukom nedvoumno boljše kot pri Mramorju.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, dr. Igor Masten, makroekonomija, politika | Brez komentarjev »

Človek, ki ne zmore nežnosti

Objavil pavel dne 13.08.2008

” Človek, ki ne zmore nežnosti, ne zna zaščitit sebe, kaj šele drugih!” je izjavil terapevt Miha Kramli iz Nove Gorice v krajšem intervjuju z Reporterjem. Govor je bil o odvisnostih, o nekemičnih odvisnostih, ki naj bi bile težje kot kemične odvisnosti. Najpogostejše nekemične odvisnosti na PC so: računalniške igrice, pornografija, stave, informacije, emaili, pretirana udeležba na forumih in pretirano bloganje. Med nekemične odvisnosti bi še lahko dodal odvisnost od seksa ( kar obdeluje pri nas Peter Topič), pa odvisnost od odnosa ( zaljubljenost, simbioza) – kar odlično opisujeta tako dr.Sanja Rozman kot dr. Zoran Milivojević – ki se je še izzdatno ukvarjal z narkomani in z njihovimi destruktivnimi igrami- , oz. vse odvisnosti od ugodja.

Kako razumem odvisnost?  Človek je odvisen, ko ponavlja zanj na dolgi rok škodljiv vzorec obnašanja. To se kaže, da takrat kadar je človek pred problemi, ki jih mora rešiti – da takrat človek zbeži pred odgovornostjo, tesnobo in stresom v obnašanje, ki mu je nekoč dajalo ugodje. S ponavljanjem ugodja želi MAGIČNO rešiti konkreten problem, oz. ga pozabiti ali mu uiti – češ saj se bo že samo uredilo.Tako se vzpostavi začaran krog, ko senerešeniproblemi sedanjega trenutka v človekovem življenju kopičijo, prav tako tesnoba in stiska – zato mora tak človek še bolj intenzivno iskati ugodje, da BI KOMPENZIRAL bolečino . Seveda jo s tem begom v otročjost ( ugodje) ne uspe razrešiti. Bolečina, tesnoba in stiska je vse večja, obsedenost obsedenca s “svobodo” pa tudi. Obsedenec ni svobodna oseba – ker se izjemno boji soočiti z odgovornostjo svoje svobode tukaj in zdaj – v realnosti.

Kaj pa agresivne računalniške igrice in to ubijanje nežnosti v sebi? Tukaj je odgovor podal Kramli v zgornjem citiranem stavku mojega teksta.

Ves napredek osebne rasti in odnosov se začne v ranljivosti, v priznanju lastnih slabosti, v globoki nežnosti s sabo – v krhkosti. Ljudje, ki se ne znajo s svojo krhkostjo, slabostjo, šibkostjo soočiti so ignoranti, ciniki in kuti agresivneži tako do sebe kot do drugih.

Po drugi strani pa se mora vsak otrok naučiti sproščati in obvladati in tudi izražati svojo agresivnost, da s tem zavaruje lastno osebo pred agresivnostjo drugih. Zdrav odrasel človek naj bi po mojem mnenju znal oboje: v določenih trenutkih intimnosti (družina, prijatelji) naj bi znal biti nežen – hkrati pa naj bi med volkovi tudi ne bil zgolj ” zelo preobčutljiva duša” , temveč agresiven in kompetenten tekmovalec v javnem svetu ( ne pa bleferski, zlomanipulativni igralec žrtve, ki opazovalce poziva naj ga rešijo!).

Tako pa se tudi na področju duhovnosti oz. verovanja dogaja – da mnogo ljudi v sekto, religijo ali ideologijo beži zgolj zato, da pobegnejo osebni odgovornosti nad svojim življenjem. Njihova vera ni reflektirana, ni prepojena z razumom in logiko – temveč visi v neki magiji, ideologiji – ki jih bo kar samo po sebi odrešila.

Svojo krščansko vero razumem predvsem kot zelo oseben in intimen pogovor s svojim Stvarnikom, s svojim Očetom ali pa včasih s svojim Prijateljem. Le njemu si dovolim razkriti prav vso svojo krhkost, nesposobnost, faliranost, nežnost. Sva v odnosu in kljub temu iščem rešitve po Odraslo, išče jih toliko časa in z vsemi močni – dokler gre – dokler ne pridem do svoje končne meje, neznanja, krhkosti. Takrat mu prepustim, da On deluje. V veri vsekakor ne iščem več cenene tolažbe, reševanja problemov namesto mene, cenenih izgovorov za svoje trenutno stanje. Iz izkušenj lahko povem, da sem v svojem življenju naredil največje premike v osebnosti in v odnosih šele v priznanju svoje krhkosti. Šele z nežnostjo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Družina, Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, TA, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Zdravstvo, dr. Zoran Milivojević, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda | Brez komentarjev »

Doslej najbolj kompetenten in agresiven intervju kar sem jih dosedaj bral

Objavil pavel dne 13.08.2008

V ponedeljek sem spet kupil Reporter. Tako kot pri Magu me moti predvsem ta večji del komercializacijskega “rumenega teksta”, “počitniškega, lahkotnega branja” vs. resnim, analitičnim in zelo prodornim člankom o naši sedanjosti. No, tole o Carli Bruni je bilo še kar prebavljivo. Glede na Ampak, kjer so bili včasih teksti že preveč akademsko zateženi, bi pričakoval več prodornejših člankov – kar je morda naloga urednika, ki si izbira tak team novinarjev in s katerimi brainstorma tako, da je revija okusna in zapeljiva po vsebini in po teži vsebine.

Sicer se na intervjuje izredno dobro pripravi dr. Bernard Nežmah, prav tako pa izbira tudi goste, ki imajo kaj resnično novega za povedati. Potem jih zna tudi dokaj agresivno usmerjati. Njegovi intervjuji so mi bili vedno odlični.

V osrednjem delu Reporterja se bohoti 4 stranski intervju z Matjažem Gantarjem, ki ga je opravila Ana Jud. Skoraj pri vsakem drugem vprašanju sem si zamrmral”Ana Jud ma pa res jajca!” Ženska mora očitno biti nora, da si toliko upa. Tega noben slovenski novinar ne upa in še ni naredil. Navajeni smo brati zgolj PR intervjuje, kjer se narcisoidni politiki lahko zmišljujejo dobesedno “kot fotografiranja” in očitno tudi vprašanja in odgovore. Hkrati pa čestitam Matjažu Gantarju, da je prestal ta ogenj in da ni pobegnil. Ja, da ni pobegnil, kajti vprašanja so bila tako direktna, Ana je bila tako v naprej pripravljena z informacijami iz prve roke, da je imel Gantar res zelo malo maneverskega prostora, da s e izgovarja in da laže.

Hkrati pa se vprašujem zakaj delati intervjuje s Pahorji ali Igorjem Lukšičem, ki nakladajo za “desni časopis vse kar je desničarjem všečno”, drugi dan pa je Lukšiča z nekaj drugimi izjavami postavil na laž novinar Družine Bogomir Štefančič. Kakšno strategijo ima Reporter, kakšno vsebino želi delati? Zakaj delati intervjuje z nekdanjimi komunisti, ko pa vemo, da je komunizem destruktivna religija ( ker ima že v osnovi destruktivne cilje), prav tako socializem – po drugi strani pa se še en 1% komunistov ne spreobrne, kaj šele tisti v oblastnih strukturah – torej zakaj delati intervju s Tamaro Blažina?- Želi zasledovati zgolj populistične vsebine in populistične ljudi? Mar je v Sloveniji res tako malo pametnih ljudi, ki bi znali odstirati večini ljudem znamenja današnega časa, realiteto tukaj in zdaj? Po drugi strani pa je res, da mora biti oseba dokaj poznana v javnosti, da si bodo želeli ljudje brati njene veleumne misli.

Matjaža Gantarja bi sam težko uvrstil med tajkune. Vedno je bil delaven in podjeten fant. Morda je znal dobro podkupovati socialistične birokrate, da je prihajal do vedno večjih delniških deležev v firmah. Definitivno pa ni nesposoben socialistični birokrat, kar je zame tajkun po defaultu.

Seveda pa se ne strinjam s parimi mislimi Gantarja, ki jih je Ana zelo pametno izpostavljala – kot je recimo misel: ali bomo delali za tuje lastnike – ali pa bomo delali za domače lastnike. Boljše je imeti domače lastnike. Tukaj Gantar dobesedno vodi ideologijo nacionalnega ekonomskega  interesa, ki je po domače ” nategni ljudstvo, ki še naseda na velike parole o “narodu” in ki se boji in si išče zaledje v “narodu” oz. nacionalnem interesu. Ko pa narod nategneš, pa prodaš vse premoženje, ki so ti ga osli in butalci pomagali nagrabiti po zelo nizki ceni – za kakšno polovico ali celo za 10x dražje prvemu tujcu, ki je pripravlje podjetje kupiti.

Po svoje pa je Gantar v nekaterih izjavah zelo iskren, tudi oster do drugih, hkrati pa fer. Gantarju vsekakor bogastva ne zavidam. Definitivno je dobro polagal ploščice, kot se dobro znajde na borznem parketu in v sivi socialistični ekonomiji. Dober trgovec pač.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), podjetništvo oz. mikroekonomija, politika | Brez komentarjev »

Anketa na Financah – katera stranka je vašim odgovorom najbližja?

Objavil pavel dne 13.08.2008

Na Financah so šli logiki in konkretnosti nasproti – s čimer želijo očitno volilce pripraviti, da začenjo razmišljati racionalno – namesto da volilci mitizirajo svoje politično prepričanje, svoje politične stranke in svoje politične liderje. To je najbolj enostavno narediti tako, da ljudi KONKRETNO vprašaš kaj mislijo o konkretnih, zelo specifičnih primerih.

Tako se mora človek izjasniti, začeti razmišljati samostojno ( ne pa kar rečejo liderji ali kar prostituirajo mediji, uredniki in novinarji ali kar blebetajo pijanci v gostilnah, kolegi  službi ali šef v službi). Ponavadi v konkretnih primerih človek mora vključiti svoj vrednostni sistem, svojo logiko razmišljanja – čeprav je pri globoko kontaminiranih osebah, ki še zelo po otročje razmišljajo, magično, mitsko “razmišljajo”- to še vedno zelo težko. Enostavno morajo odkljukati eno od izbir – kar so tudi naredile večinoma vse stranke – razen dve najbolj manipulativni – fašistoidni stranki – ki očitno nočeta jasnih odgovorov in čistega vina in se trudita , da bi v Sloveniji živelo čimveč ovc (“sredinsko usmerjenih ljudi brez lastnega mnenja in brez lastne hrbtenice – ki pa če že je – je definitivno trajno upognjena ali zlomljena)- ki bi sledile liderjem, strankam zgolj na podlagi mitizacije – ne pa logičnih izbir in dejanj: SDS in ZARES.

Na moje odgovore sem dobil SNS s 76%, saj smo od 39 vprašanj skupaj obkrožili kar 30 vprašanj. Sledijo DESUS s 64%, NSi s 59%, SD 53%, LIPA 46%, LDS 43% in SLS 20%.

V katerih vprašanjih smo se razhajali s SNS:

  1. protikadilski zakon
  2. triglavski par
  3. kdo je sinonim slovenskega tajkuna
  4. ali je Josip Broz pozitivna oseba
  5.  ali naj bo obdavčitev progresivna
  6. ali naj sindikati sooblikujejo zakondajo
  7. ali ste se pripravljeni odpovedati enomesečni plači
  8. naj sprostimo zemljo za graditv stanovanj
  9. komu dati javni denar – nobenemu
  10. ali ste za legalizacijo marihuane
Seveda SNS ne bom volil. Pričakujem pa, da bo ta stranka na teh volitvah pobrala okrog 20% glasov in bo 2. ali 3. stranka.Volilci so nezadovoljni vedno bolj, ker nimajo alternativ. Naj volijo zgolj priskledne socialistične birokrate, ki že desetletja delajo zgolj za svoj žep? Radi pa se predstavljajo za novo izbiro, za alternativo – čeprav ne ponujajo konkretnih rešitev – kajti teh nimajo -ali pa se bojijo zameriti večini volilcem.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), politika, stranka LIBERALCI | Brez komentarjev »

Živalski vrt Ljubljana

Objavil pavel dne 13.08.2008

Še kakšnih par let nazaj sem bil v živalskem vrtu na Dunaju. V Muenchnu se ne spomnim ali sem bil. Sem pa bil kot otrok v Zagrebu in v Ljubljani.Lahko bi obiskal še kak ducat živalskih vrtov glede na velemesta v katerih sem bil in bival. Na Dunaju je seveda tako, da ne prideš do konca v enem dnevu – če pa prideš pa si bil površen in še na koncu zelo utrujen.

Ljubljanski park je skromen, tako, da me je cena 6€ za odraslo osebo zelo presenetila. Sploh glede na to, da je še ne dolgo nazaj bila afera, kako je nova šefica pobirala velike managerske dohodke ( kar je sploh značilno za vse Golobičeve LDS kadre zadnjih 20 let) – pa čeprav je Živalski vrt bolj kot ne državno ali občinsko javno podjetje – torej podjetje, ki živi predvsem od davkoplačevalskega denarja – ki sploh ni na trgu in zato si razen managerja, ki živalski vrt gradi na novo – po mojem noben birokrat ( politično nastavljena lutka) ne bi smel domišljati, da bi lahko imel kaj boljšo plačo od inženirjev botanike in zoologije, ki tam negujejo rasltline in živali.

Šla sva predvsem zato, da “izkoristiva” popust, da imajo otroci do 2. leta še zastonj – ter zaradi doživetij tavelkega. Nisva si mislila, da bo to toliko nanj vplivalo – čeprav mu tudi zgodbice in dogodivščine sama vtiskujeva – sploh jaz.

Sedaj ga s tako lahkoto uspavam. Takoj ko želim, da se v postelji umiri, ga vprašam, katere živalice je videl v živalskem vrtu. V trenutku postane telesno miren, še celo dih za kratek čas zadrži in z muko vklaplja možgane. Res že veliko govori za svoja leta, predvsem pa neprimerno več besed razume. Torej začel je že aktivno ponavaljati cele stavke, ne samo kapitalske besede.

Tako vedno začne “morskega leva” – čeprav smo se najprej ustavili pri goskah, ki so vpile, potem smo gledali krave in prašičke, z ženo sta šla notri v kmetijo, kjer so mali otroci božali mini otroške prašičke. Nato pa smo šli v podhod gledati morskega leva, ki se je tam slabo videl, zato smo šli še na vrh in ga opazovali kako je krožil iz velikega v mali bazen itd. Nato smo videli tigra, ki se je zelo slabo videl v daljavi.

Imeli smo blazno srečo, da smo opazovali negovalko živali, ki je hranila tri rjave medvede s hruškami. Otroka sem imel za vratom, da je lahko gledal kako so se morali medvedi postavljati na zadnje noge in kako so zmazali hruško v enem grizu – med lovljenjem. Medo Jaka. Seveda mu vse kar se spomnim iz opazovanja potem med uspavanjem skušam ubesediti v zgodbicah. Včasih pri eni živalici, včasih pri drugi. Pri Medu Jaku je bilo pomembno predvsem to, da je drugemu medu ukradel velik kos mesa in zato ga je slednji v kletki jagal.

Nato smo videli zebre, kamele, žirafi. Pa leva in levinjo, pumo in geparda. Nato smo se razcepeli. Žena je morala malega kričača nekje bolj na samem podojiti, vmes sva midva s tavelkim šla na najvišjo potko pod Rožnikom, kjer pa je bilo predvsem veliko pešačenja in zelo malo živali. Srečala sva jastreba, ki se je skrival, sovo, ki je bila preplašena, ko sva jo končno opazila, nekaj praznih kletk, v eni običajna mačka, nato neke košute in nazadnje kar veliko skritih, ležečih gamsov in kozorogov. Volka pa nisva uspela videti. Tudi hiša z opicami je bila zaprta. Toda kasneje smo lahko videli eno večjo opico in nekaj malih opic, ki pa niso bile ravno za stvar, da malce poskačejo po vejah in pokaežjo značilne akrobatske figure.

Videli smo tudi kače, ki bi jih kmalu zgrešili. Tam je bilo tudi nekaj zajcev in kuščarjev, blizu žiraf pa je bila valilnica piščančkov raznih ptičev.

Seveda smo videli tudi slona, ki je z rilcem zajemal seno in ga basal v usta, kasneje pa je zajemal pesek in se z njim posuval po glavi in hrbtu. Pri slonu mi je crknil fotoaparat, bolje rečeno baterije. Čudna, da Canon v takem dragem aparatu nima elektronskega detektorja energije, ki bi lahko sprotikazal napolnjenost baterij. Temveč opozori le, ko je z aparatom že konec in bi kvečjemu lahko posnel še eno sliko brez posebne avtomatik, kaj šele fleša. A vseeno – otrok bo imel na PCju nekaj spomina, Morda dam tudi na Comtron nekaj papirnatih fotk živalic narediti z naslenjim paketom fotk.

Nosorogov, povodnih konjev, tjulnov, delfinov, belih medvedov, ježa, lisice itd. nismo videli. Spomnim se akvatorija?? v Barceloni, ko smo stali v celi okrog nas pa voda in morski psi. Bili smo po svoje kot potapljači. Spminm se tudi Dunajskega živalskega vrta – predvsem koliko je bilo raznih bazenov, pa napadalne pume, pa belega medveda.

Kasneje smo srečali še noja in papige, pa plavajočo želvo in kormorana ( ne vem ali je to ta ptič).

Nazadnje je sledilo otorško igrišče, kjer je mali lahko plezal in skakal po toboganih, enkrat se je peljal z vlakcem po 1€, pa še na trampolinu je bil.

Čeprrav je bil dan doma popolnoma oblačen in je kazalo na celodnevni dež popoldne, je bila Ljubljana v jutru in celo dopoldne zelo jasna in vroča. Gozdnati tereni Rožnika so nas v živlaskem vrtu prijetno hladili. Da smo v razbeljenem poletnem dnevu smo opazili šele ob pol treh popoldne, ko smo se kobacali v vroč avto. Šele par ur kasneje ko smo prišli domov je vročino ohladila ciklonska fronta.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Izleti, turistične destinacije, Starejši sin | 1 komentar »

Brdo pri Kranju, park

Objavil pavel dne 13.08.2008

Brdo se nahaja ob Predosljah, na severu Kranja – kamor se da enostavno priti iz obeh izhodov AC za Kranj.

Zunaj se nahaja veliko parkirišče in nek lovski hotel – vsaj tako zgleda. Potem pa za vstopnino 2,5€ lahko vstopimo v parkovni kompleks. Mi smo si to izbrali v nedeljo, ko je bilo zelo vroče in smo se vseeno hoteli v naravi sprehajati.

Notri so asfaltirane in lične peščene potke, ki se vijejo ob jezercih polnih lokvanjev in raznih ptičev- predvsem raznobarvnih labodov in račk. Nad potkami se košatijo ogromna, vsaj 100 let stara drevesa, najpogosteje kostanji. Zelenica je tako urejena, kot bi se šli golf oz. kot bi stopil v avstrijsko državo, kjer je vse perfekt.

Nama je bilo predvsem važno, da se sprehajamo v čisti naravi, v miru, v hladu, da se otrok nateče in da mali zaspi v svežem zraku. Jasno, da tavelkega botanika ne zanima. Ne zanimajo ga rože, ne žive meje v katerih so izrezana vrata, ne drevesa, ne trate, ne lokvanji. Včasih ga zanimajo živalice- najbolj pa voda in kamenčki oz. vejice – ki jih je metal vanjo. Vmes je izgubil tudi svojo plastično igračko, ki jo je vrgel v divji potok, ki je brzelo po kaskadah pregrad. Namesto proda je imel ta potok polno lupin sladkovodnih školjk – škoda ker marsičesa čudnega, čudežnega, nepojasnljivega- nisem imel koga vprašati za pojasnilo kot majhen otrok: “Očka, zakaj…?”

Seveda je park poln tudi revolucionarnih kipov Broza in ostalih rdečih klavcev.

Vmes smo videli grad iz protestantskih časov, pa čebeljnjak s kranjsko sivko, kočijo z vpreženimi belimi konji, hipodrom, dolenjski topler in nazadnje stekleno novo stavbo predsedovanja Slovenije EUju leta 2008 – prva polovica – ki začuda paše v to okolje. Žena mi je dejala, da danes v starejšo arhitekturno okolje ali v naravo največkrat zelo okusno vkomponirajo ravno steklene stavbe – kajti nobene druge na sedejo tako dobro v obstoječe okolje.

Vmes smo še z delavcem debatirali o domačih živalih – saj je Brdo vedno slovelo po živalskem bogastvu: po jelenih, srnah, medvedih, vevericah, lisicah itd. Baje so marsikaj od teh živali zaradi strahu pred hrupom in varnostjo pred letom umaknili, da pa živali skušajo naseliti nazaj.

Prišli smo do hipodroma in do golf igrišč, na jugu do ograje in do grajska palače s teraso in vodometi v ospredju, tskupaj s cvetnem parkom. Na severu pa smo vijugali med jezerci, potoki, jasami in gozdovi in spet prišli do ograje.

Lušten izlet za 2 do 8 ur, lahko tudi za cel dan – če se vmes ustavite še na kosilu.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Izleti, turistične destinacije | Brez komentarjev »

Bled – Grajsko kopališče

Objavil pavel dne 13.08.2008

Včeraj smo si vzeli še zadnji dan uživanja in smo se zapeljali na Bled. Mali je v avto ves čas jokal. Avtocesta je že skoraj zgrajena. Na klancu pri Šobcu se je začela dolga kolona. Avto smo pustili pri prvem od grdih socialističnih hotelov – ki sem jim že od daleč vidi, da so klump, dolgčas in grdobija. Potem smo šli z vozičkoma do Grajskega kopaliča za katerega sva slišala, da ima urejene stvari za otroke.

Grajsko kopališče se nahaja pod ogormno blejsko skalo na kateri se skorajda ne vidi več grad iz kopališča – ker je skala tako strma. Plačala sva 6,5€ na osebo – za otroke do 6 let je brezplačno. Za to nisva dobila nič – ne ležalnika in ne senčnika. Sicer pa so še pred mnogimi leti privatni lasstniki poskrbeli za naravno senco – tam je okrog 10 mogočnih kostanjev.

Nekaj malih bazenčkov za otroke, nekaj mivkastih igrišč, vlak plezalnica in velik tobogan.

Za dveletnega malčka je bil ta orjak vir celodnevne zabave. Škoda, ker nisva imela rokavčkov sabo – ampak samo Freddy šlauf. Kljub temu sem ga dal med noge in ga pred doskokom dvignil nad gladino vode- da ni dobil pljuska vode v glavo.

Zaradi počasnosti sem ga enkrat pustil pred sabo – pa mi je trska ušla za 5 metrov – ne vem zakaj toliko trenja pri meni. Morda zato, ker imam 92 kg – sinko pa 13 kg. Ali pa zato, ker sem imel kopalke, sinko pa je imel nago rito. Kasneje sem to pri mulariji opazil, da so si tako fantki kot punčke obvezno dajali kopalke na kolena preden so se po toboganu spustili 6m v globino.

Takrat ko mi je sine ušel – sem se pošteno ustrašil. V zadnjih dveh ovinkih ga nisem več videl. Ovinek pred izkokom pa sem že videl njegove noge v luftu in njegovo glavo s šlaufom vred pod vodo. Na srečo je bilo vmes  morda 3 sekunde in fant ni popil veliko vode. Ko je v pol minute prišel k sebi – so se mu zasvetile oči ob mulariji, ki je padala v vodo in je izustil : ” Še, tobogan!”

Seveda noben ležalnik ne bi prišel prav – saj sva bila oba ves čas v akciji. Ali sva nosila malega – ali pa skakala po peskovniku in ob vodi za tavelkim. Vmes ko je mali spal, sva šla oba za 15 min 2x v vodo plavati.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Izleti, turistične destinacije, Mlajši sin, Najini otroci, Starejši sin | Brez komentarjev »