PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Hrvaško morje 2008

Objavil pavel, dne 8.08.2008

Tokrat smo šli v Dalmacijo in za krajši čas: 3 tedni.

Za studio APT smo plačali nekaj čez 700€

Za AC smo plačali 2x 130 kun. € je bil letos 7,2 kuni, v Sloveniji pa še slabše, 7,15 in na bankah 7,05 kune.

Za trajekt na otok smo plačali okrog 60€ , seveda krat 2.

Naredili smo preko 570km. Tjagrede sta otroka spala celo noč do trajekta. Vozili smo 5 ur in štartali smo od sorodnikov. Ponoči voziti mi je poezija – tak mir, hlad, taka zbranost in spokojnost ob brnenju dizla, zelo malo avtomobilov – povprečno me je eden prehitel na 10 minut. Opazovanje delanja jutra in zoprnost jutranjega sonca, ki je že ob 6h žgalo vročino.

Nazajgrede pa smo šli celo do Zagreba in smo se efektivno vozili 6 ur, + dve uri zaradi dojenja in jokanja malega – postanki.

Prvi večer smo šli jest ven v restavracijo, na ribe. Imeli so salpe, 180 kun.

Drugi dan sem šel z avtom zgodaj v supermarket kakšnih 6 km ven iz naselja. Plačal sem z Eurocardom. Na izpisku mi je kazalo okrog 800 kun. Predvsem sadje, zelenjava, mlečni izdelki in osnovne sestavine za kuho. Potem se dva vozička tovoril 200m ven iz mesta na parkirišče za katerega so hoteli kar 10 kun za uro. Še 2x sem kasneje šel po nakupih. Večinoma sem kupoval sadje, ribe in zelenjavo, kajti kruh smo dobivali v vasici.

Na tržnici sem kasneje kupoval sadje in zelenjavo, pa vsakič še ribe ali školjke za taisti dan in naslednji dan. Ribe in školje sem čistil sam, dostikrat sem tudi sam kuhal, letos smo manj pekli na žaru. Pa tudi ribje juhe iz ugorja nisem kuhal. Velikokrat sem delal rižote in palačinke ( za zajtrk) poleg obveznih rib na olju v koruzni moki.

Dva otroka teh let sta naju letos res utrudila. Bila sva zgolj služabnika. Ko je eden nehal jokati je drugi začel. Sploh večji – ki do rojstva malega sploh ni kaj dosti jokal – je dobil od malega zgled, da se z jokom veliko doseže: zato se je dostikrat cmeril za brezvezna izsiljevanja. Lani je bilo z enim 75% bolj enostavno. Tu pa je bilo od 6h do 24h stalno dirkanje. Dobro, da sta vsaj ponoči dala mir.

Starejšega sva začela na morju navajati na kahlico in šlo mu je zelo dobro. Tu je bil že od jutra pa do večera na terasi – česar si doma v bloku ne moreva privoščiti – saj je cel projekt pešačenje in nošnja otrok iz nekajnadstropnega bloka.  Velikokrat je delal lužice in klobase v kahlico. Zjutraj smo odropotali z dvema vozičkoma okrog pol 10 na plažo, kjer smo bili debelo uro. Doma je sledilo umivanje in kuhanje in nato dolgo uspavanje – imela sva zgolj eno sobo. Ponavadi smo se zbudili okrog pol 5 in po kakšnem kozarcu pijače mahnili brez sončnika in sončnih kap na plažo za debele tri ure. Tam je posebej žena lovila senco, da je lahko malega dojila. Letos je bilo gozda na plaži zelo za vzorec- malo.

Imela sva kar nekaj argumentov zakaj na dolge počitnice na morje:

  1. žena ima spet porodniško
  2. za otroka je morska klima zdrava in minimum za aklimatizacijo ( o tem vem bolj malo ali skoraj nič) je baje najmanj 3 tedne
  3. boljši imunski sistem otrok
  4. več smo lahko skupaj kot doma v bloku
  5. otroka sta več v naravi – kajti za nas je cel projekt iti iz nekaj nadstropnega bloka ven na svež zrak – tukaj pa je otroka ločila zgolj zavesa – saj smo spali ob odprtih oknih in klime nismo vklapljali, ker je bila nepotrebna – čeprav so bili tudi tu komarji nemarno sitni
  6. sprememba okolja in odklop od časopisov, interneta, TV in “Stammt “družbe
  7. želja po počitku, ki pa se za naju razen za ponoči niuresničila
  8. več seksa
Slovenci so tam izvohali PP, ki je veljal 30 ali 35€ na osebo, s tem, da so izvrstno večerjali vsak dan.

Zadnji dan smo vzeli v sosednji gostilni menije po 75 kun. Res se je dobro jedlo.

Predvsem je bilo važno to, da je bila voda ves čas čista. Da smo imeli veliko miru in malo turistov okoli sebe. Vreme je bilo dobro. Parkrat je bila burja. Le enkrat je burja povzročila, da je bila temperatura morja nižja od 17 stopinj. Takrat sem šel 2x za 3 minute v vodo, “da mi je gorela koža”. Drugače pa jebilo morje ves čas prijetno toplo, vsaj 24 stopinj ali pol ure namakanja in ležernega plavanja v vseh položajih. Bilo je sicer nekaj oblačnih in malce bolj vetrovnih dni, ki pa nas niso motili. Tiste dva hladnejša dneve burje smo izkoristili in na otroku obisali 3 mesteca in eno vasico. Sploh ta vasica nama je bila tako pri srcu, da se bomo verjetno drugo leto v njej nastanili za nekaj tednov.

Ta velki se je veliko kopal v morju. 8 dni je jemal antibiotike zaradi angine. Drugače pa je užival v mivkastem delu plaže. Le tako je šel eden od naju lahko za 10 do 15 minut plavati, drugi pa je nosil tamalega in spremljal tavelkega ob vodi.

Čakam še vse bančne izpiske, toda računam da nas je nastanitev, vožnja in hrana ( ki je bila kar 30% držaja kot pri nas: lubenica 5 kun, breskve 20 kun, paradižnik 10 kun, zobatec 140kun, orada in brancin po 80 do 95 kun, klapavice po 20 kun, teletina 90 kun, svinjina in perutnina okrog 45 kun, mleko 6 kun, liter jogurta 11 kun, kruh bavarec po 8 kun/ pol kg, jajca 20 kun itd)  stala vse skupaj do 1400€ kar pomeni, da sva za to porabila oba regresa.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.