PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 8.08.2008

Model ego -stanj

Objavil pavel dne 8.08.2008

 The Ego-state model

Če pogledam svoj dan, zadnjih 24 ur in primerjam različne misli, čustva in OBNAŠANJA – ugotovim 3 vrstemojega bivanja na tem svetu. VSAK OD NJIH je skupek čustev, misli in obnašanj.

Če zaznavam, da sem se pred eno uro obnašal, razmišljal in čutil kot sem se NEKOČ, ko sem bil še otrok – je to EGOSTANJE OTROKA.

Če zaznavam, da sem se pred tremi urami obnašal, razmišljal in čutil kot sem NEKOČ, ko sem bil še otrok kopiral od SVOJI STARŠEV ali vzgojitelja- je to EGOSTANJE STARŠA.

Če pa se direktno – TUKAJ IN ZDAJ odzivam na dogodke okrog mene Z VSEMI SVOJIMI ZMOŽNOSTI odraslega človeka ( grown-up) – je to ego stanje ODRASLEGA.

Parent – Adult – Child ( PAC) model. Riše se s tremi krogi – zgoraj P , spodaj C, vmes je A. To je strukturni diagram prvega reda. Proces analize strukture osebnosti se imenuje strukturna analiza.

P in C sta vedno stanji, ki vdirata iz zgodovine, iz preteklosti. Le A je TUKAJ IN ZDAJ.  A lahko uporablja vse sete obnašanj, mišljenj in čustvovanj in izbire optimalnega, najboljšega možnega v tistem trenutku. A je kot procesor, ki išče in obdeluje informacije. A rešuje trenutni problem življenja.

Za zdravo osebnost potrebujemo vse tri egostanja. Odrasli (A) nam omogoča reševanje problemov z logičnim mišljenjem, sledenje življenju na kompetenten in učinkovit način. Za prilagoditev družbi potrebujemo Starša., ki nas oskrbuje z neštetimi pravili, da nam ni potrebno vsakih znova iskati tople vode. Medtem ko Otrok omogoča človeku dostop do spontanosti, kreativnosti in inuitivne moči kakršno smo uživali v otroštvo, ko še nismo imeli logičnega mišljenja dovolj razvitega.

E. Berne defined an ego-state as a consistent pattern of feeling and experience directly related to a corresponding consistent patter of behavior.

tretji povzetek iz knjige TA Today

  • Share/Bookmark

Objavljeno v TA, psihologija; duševnost | Brez komentarjev »

Ključne ideje ( orodja) v TA

Objavil pavel dne 8.08.2008

  1. ego -state model ( PAC). Vsak človek ima tri ego -stanja: Starš,Odrasli in Otrok. Vsako ego stanje je skupek (set) pripadajočih obnašanj, misli in čustev.

  2. Transakcije ( element komunikacije), Strokes ( potrditve, priznanja) in Strukturiranje časa

  3. Življenjski skript ( infantilna zgodba o mojem življenju, ki sem jo zgradil do svojega 4. leta in iz podzavesti vpliva na moje življenje dokler ni dosežen cilj te zgodbe)

  4. Diskountiranje, redefiniranje, simbioza

  5. Reketi, znamke in igre

  6. Zrela oseba – ODRASLI ( autonmna oseba, ima kapaciteto za intimnost, spontana oseba)

Filozofija TA:

TA predpostavlja, da so

  1. LJUDJE so OK.  Sprejemam, da si vreden, da imaš dostojanstvo. Tebe sprejemam kot tebe in sebe sprejemam kot sebe. Kar pa ne pomeni, da sprejemam vsako tvoje obnašanje!
  2. Vsak človek ima kapaciteto, da razmišlja.
  3. Vsak človek odloča svojo usodo in te odločitve je kasneje možno spremeniti.
Iz teh predpostavk izhajata dve vodili TA:
  1. metoda delanja pogodbe ( v procesu terapije se jasno -pogodbeno razmeji koliko in katero dogovornost nosi vsaka stran)
  2. odprta komunikacija (jasna, nedvoumna komunikacija, brez prikrivanja, blefiranja in negativne manipulacije. Enostavne besede in pomenljivi simboli – ni nekih latinskih in superkvazipametnih pojmov)
drugi povzetek iz knjige TA Today

  • Share/Bookmark

Objavljeno v TA, psihologija; duševnost | Brez komentarjev »

Kaj je TA?

Objavil pavel dne 8.08.2008

  • Je teorija o osebnosti in sistematična psihoterapija za osebnostno rast in osebnostno spremembo (definicija ITAA).
  • Teorija o komunikaciji – uporabna v managmentu in v vseh poklicih, kjer se dela ( pogovarja) z ljudmi
  • Teorija o razvoju otroka ( življenjski scenarij, life-script, igre – destruktivni vzorci, ki jih odigravamo v zrelejših letih) – uporabno v vzgoji, šolstvu
  • Teorija o psihopatologiji ( življenjski scenariji, igre). TAjevec zmore zdraviti vse vrste motenj (disorder), vsakodnevne življenjske probleme in kar nekaj psihoz ( duševne bolezni – za kar klasična psihiatrija poleg zdravil še ni imela rešitev do vstopa TA.
  • TA priskrbi metode dela za delo

  1.  z individualcem,
  2. zakonskim parom,
  3. družino ali
  4. skupino.
  • Ker TA poudarja JASNO govorico in s tem izogibanje nesmiselnim konfliktom, je izredno uporabna v organizacijskih treningih, managment treningih, v šolstvu, za policiste, za duhovnike, za vzgojitelje.
  • Poznavanje teorije osebnosti in teorije komunikacije pa izredno koristi tudi manipulatvnim poklicom kot je prodajalec – kjer se da naivno stranko izvrstno zmanipulirati, da kupi izdelek. Torej tudi prodaja in MKT danes izkoriščata dobrobit TAja. Da o inženirjih družbe in političnih svetovalcih ne govorimo ( v glavnem v ljudeh nagovarjajo Otroka – želje, strahove, ugodje ali pa Starša – zgražanje).
Skratka TA se uporablja povsod tam:
  1. kjer želimo izboljšati komunikacijo
  2. kjer želimo izboljšati odnos
  3. kjer želimo spoznati osebnostno strukturo osebe in jo želimo okrepiti
prvi povzetek iz knjige TA TODAY

  • Share/Bookmark

Objavljeno v TA, psihologija; duševnost | Brez komentarjev »

Počitniške knjige 2008

Objavil pavel dne 8.08.2008

Milivojević pravi naj bo dopust res tak, da si odpočijemo, da lenarimo. Ne pa storilnostni Slovenci, ki še na dopustu “aktivno dopustujejo”. Tečejo, plavajo maratone, jutranje kolesarjenje, branje knjig. Skratka storilnostno usmerjeni, vedno pridni, z občutkom slabe vesti – če se malenkost usedemo ali uležemo sredi belega dne. Ni čudno, da se Hrvati nasmehnejo ” Eh, opet Slovenac!”, če vidijo ob največji vročini nekoga teči po razbeljenih cestah, ali kolesariti – ali poberejo na čoln omaganega plavalca čez kanal.

Mi je pa splošna zdravnica ob zdravljenju otroka pripovedovala vice o Slovencih – upal sem, da bo kaj dobrega – za katere sem se zadnji trenutek ugriznil v jezik, da ji nisem rekel – pa to so velikosrbski vici o slovencih – kako, da ste jih prevzeli hrvati – kajti vsi po vrsti so bili na račun majhnosti. Očitno majhnost še bolj obremenjuje velikohrvate oz. velikosrbe.

Lani sem študiral na dopustu Milivojevičevo knjigo Emocije v srbščini. Pa, ker sem bil naročen na Delo – sem le temu dajal prednost v trenutkih, ko se mi ni bilo treba ukvarjati z otrokom. Imel sem še ene pet knjig s sabo. Preštudiral sem okrog 100 strani tistih čustev, s katerimi sem imel v življenju največ tegob. Ena najizjemnejših knjig. O čustvih bi morali poučevati v 8. razredu osnovne šole. Tako pa opažam, da osnovnih definicij čustev ne poznajo niti psihologi, niti psihoterapevti – da o ostalih ljudeh, ki delajo profesionalno z ljudmi ( managerji, učitelji, zdravniki) sploh ne govorim. Zato me zmrazi, ko poslušam, kako pravoverni”strokovnjaki” ščitijo svoj monopol zaničljivim in gnusa polnim govorjenjem o šarlatanih. Danes je toliko polizobraženih in šarlatanskih ljudi v svoji stroki – da je groza. In tako govorjenje si privoščijo zgolj birokrati, ko jim uhaja – kljub zaščitnim miljonom zakonov in predpisom- ekskluzivni monopol na svojim vrtičkom, kjer doslej niso imeli kvalitetnih rezultatov oz. uspeha oz. učinka svojega dela.

Letos pa sem vzel samo eno knjigo: TA Today ( A new Introduction To Transactional Analysis) by Ian Stewart and Vann Joines, ki mi jo je žena pred 10 leti prinesla po naročilu iz Londona. In je zares super knjiga. Kajti TA se je z izjemnimi odkritiji in deli inovatorja Erica Berna ( ki je padel na izpitu psihoanalize!!) v letih 1960 začela dokaj hitro spreminjati v POP psihologijo, v pretirano poenostavljen čvek – čeprav je glavna odlika Berna, da je psihoterapijo približal človeku, da je kliente spodbujal k študiju vs. monopolistični in prezaščiteni klasični PT in PA. Kasneje so se pojavila od drugih avtorjev prav tako fascinantna odkritja – in odlika te knjige je, da podčrtuje kaj je danes dobrega od Berna, kaj od drugih avtorjev ( Karpman, Erskin, zakonca Goulding, Fanita English, itd.) in kaj so bile stranpoti, še posebej pop psihologija.

Ženka pa je vzela drobno knjižico o vzgoji od Milivojevića ( Mala knjiga za velike starše), ki je odlična – ter knjigo Bogdana Žorža: Razvajenost, rak sodobne vzgoje – ki je iz dveh delov: prvi je zelo strokovni in sem ga šel še enkrat na teh počitnicah brati. Drugi pa so Žoržovi konkretni primeri iz njegovega doma v Čepovanu. Tudi izvrstna knjiga. Sploh v slovenski družbi – pa tudi evropski – kjer so deklarirani strokovnjaki popolnoma zatajili: tako psihologi, kot psihiatri in psihoterapevti – da ne govorim o vzgojiteljih. Skratka moja žena ob prvih ekscesih najstarejšega – ki ga že obvladuje trma in po drugi strani sram – doživlja zelo veliko nemoči, neznanja in zmedenosti – kar je odlika vsakega dobrega starša – še posebej, če ga to spodbudi k iskanju učinkovitih vzgojnih ukrepov – ne pa lažnih in iluzornih filozofij in fantaziranj.

Tako sva lahko z ženko dokaj kompetentno debatirala v prostočasju o vzgoji. Kaj se komu zdi v redu, kaj pametno, kaj slabo, kje so pretiravanja, kakšni primeri od naju ali od poznanih ljudi itd. To je užitek starševskega življenja in tudi zakonskega življenja. V tem res cenim svojo ženo, da ni ena od tisočerih puhoglavk, ki se zna zgolj lišpati in narcisoidno sprehajati po ulici – ampak da se uči, da dela in da se zna pogovarjati.

Bom poskušal v naslednjih dneh napisati krajše povzetke o tej knjigi – ker imam izkušnje, da prebrano in razumeto znanje zelo hitro izpuhti, če ga nekajkrat zaporedoma ne ponoviš ali še bolje ne uporabljaš.

Tako, da sem letos preštudiral kar 150 strani – povprečno 10 na dan – brez kakšnih večjih odrekanj in žrtev, dopustniško, za zabavo in z malo truda. Par dni vmes sem spustil – ker se mi ni dalo. Skratka upošteval sem Svobodnega otroka v sebi.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Knjiga, TA, Vzgoja, Zabava, dr. Zoran Milivojević, psihologija; duševnost, razvajen otrok, vzgoja samega sebe | 1 komentar »

S čolni po zelo dolgočasni vodi reke Save

Objavil pavel dne 8.08.2008

Ko se je pred dopusti zgodila tista strašna nesreča na HE Blanci – kjer je umrlo 13 vaških politikov in raznih funkcionarjev na direktorski poziciji ” komunalno podjetje”- sem bral psihopatske komentarje na raznih forumih, kjer so se rumenkasto zgražali ” a takile nas vodijo”. Seveda so kasneje ti komentarji izginili, saj so bili med žrtvami strankarski voditelji in dobro plačani krajevni funkcionarji iz vsega spektra političnih strank ( SLS, SD, LDS) – medtem ko so forumaši navijači za eno od strank oz. za enega od polov – tukaj pa je župan Kristjan Janc naredil veliko koalicijo in tako so bili v potopljenem čolnu skoraj iz vseh strank- čeprav jaz trdim, da so pri nas vse parlamentarne stranke en in isti socialistični šmorn.

Mene pa je grozilo predvsem to – kako je tanka meja med življenjem in smrtjo. Tista nedolžna guba vode v prelivnem polju za katero ob vseh adrenalinskih užitkih na vodi in ob splošnem nepoznavanju elektraren – sploh pomisliti ne moreš – da je nevarna. Kajti za spuste rek se kar spoznam, saj sem s kajakom prevozil kar desetine km po slovenskih rekah in tudi po Bohinjskem jezeru sem se učil vseh osnovnih veščin – sploh pa eskimotiranja. Bil sem po Savi Bohinjki, po Krki, pa na Savi v Tacnu in navsezadnje tudi po drugod po Savi in seveda na Soči sem se že spustil.

S kajakom smo skakali čez jezove na reki Krki, ki je drugače zelo turistična reka, toda nekatere ovire so med 4 in 2 metri visoke in enkrat me je pri padcu obrnilo in sem se znašel pod slapom. Odpel sem trak in splaval iz čolna, toda tone vode so me držale pod vodo kar dobro minuto ( 5 poizkusov izplavanja), dokler mi ni ostala zadnja taktika, da sem se prepustil. In res me je potem tisti “šibek” tok reke Krke čez par sekund izpljunil iz globine. Takrat me je krepko prestrašilo in popil sem ogromno vode. Pa imam se za dobrega plavalca.

Dosti hujše je na površju zgledalo v Tacnu, kjer sem se pa večkrat hote ali nehote preobrnil v srednjem toku. Da ne rečem v Soči. Da ne rečem koliko raftanja imam za sabo. Tako, da razumem, da so ljudje v tistih čolnih želeli na ekstremno dolgočasni Savi doživeti vsaj drobček adrenalina.

Popolnoma brezpredmetna so pametovanja tistih, ki pravijo: “ja kaj pa so hodili na reko brez čelad in reševalnih jopičev”. Kajti kdorkoli se poglobi v fiziko vode na prelivnem polju – bo vedel – da človeka izpod nekaj ton vode ne reši noben rešilni jopič. Le kaj pa so več dni delali potapljači – kot vlekli trupla točno izpod “slapu” – torej skoraj iz mesta, kjer so se prevrnili in kjer jih je teža vode pritisnila ob dno reke. In jih je pritiskala nekaj dni, nekaj 10 ur.

Sem se pa spominjal kako nas je mulce z gumenjakom nekoč opozarjal ob obrežju reke Mure domačin – da je Mura izredno močna reka in da varljivo na vrhu gladine deluje dolgočasna in počasna. Takrat smo njegova svarila pametno upoštevali.

Ko sem gledal tisti posnetek – je bila tista guba vode v prelivnih poljih res videti “šala mala”. Tudi znanje o HE mi ne bi pomagalo, kajti adrenalinskih izkušenj sem bil iz vode že navajen veliko večjih kot pa tale guba pri HE Blanca ob Sevnici.

V resnici bi lahko kaj več vedel edino Barbarič ( šef gradnje elektraren na Spodnji Savi ( pa ne vem ali je strojnik ali gradbenik – ali sploh ve – kaj se tam dela- ali je zgolj politična lutka)), ki se je eden redkih izognil nesreči – ker so sigurno računali koliko ton vode tam pritisne in ker so iz raznih skic vedeli, da se tam mora moč vode “ubiti” na ta način, da se dva toka med sabo meljeta. Njegova odgovornost je največja. On bi moral s svojim znanjem in strogostjo odvrniti te FDVjevce in DIFovce od nepremišljenosti ob potrojenem pogumu zaradi kolektiva. Drugo pa je – koliko so ga ti družboslovci – ki se imajo za superpametne – čeprav že v 5. razredu osnovne šole niso obvladali matematike – poslušali. To bodo več vedeli kriminalisti – če bodo poslušali GSM pogovore iz posnetkov.

Baje je en gumenjak z ljudmi šel brez problema čez, da pa so se vsi kanuji oz. trši čolni zlomili oz. prevrnili. Še sedaj mi ni jasno – kako se je en ženska iz tistega mlina rešila.

In kaj je potem še grozno: da novinarji pišejo ekstremno neumne naslove ” Sava je vzela 13 življenj”. To je tako neumno in infantilno. Kot da moraš biti za novinarja infantilen bebec, ki vedno išče krivdo za nesrečo nekje drugje. ” Cesta je vzela …”  ” Lastnik lokala XY je kriv za smrt 3 deklet pred lokalom”.

Kdaj bodo ljudje že začeli odgovornost za svoja dejanja prevzemati na svoje rame?

Je tako nepietetno in robato, če bi napisali ” Zaradi nepremišljene kolektivne odločitve je umrlo 13 ljudi”? Pa smo že na drugem polju, ki se mu reče gospodarstvo in družba – kjer se tudi dogajajo veliko bolj nepremišljene, robate, neumne in nore KOLEKTIVNE odločitve.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Izleti, turistične destinacije, Slovenija | Brez komentarjev »

Hrvaško morje 2008

Objavil pavel dne 8.08.2008

Tokrat smo šli v Dalmacijo in za krajši čas: 3 tedni.

Za studio APT smo plačali nekaj čez 700€

Za AC smo plačali 2x 130 kun. € je bil letos 7,2 kuni, v Sloveniji pa še slabše, 7,15 in na bankah 7,05 kune.

Za trajekt na otok smo plačali okrog 60€ , seveda krat 2.

Naredili smo preko 570km. Tjagrede sta otroka spala celo noč do trajekta. Vozili smo 5 ur in štartali smo od sorodnikov. Ponoči voziti mi je poezija – tak mir, hlad, taka zbranost in spokojnost ob brnenju dizla, zelo malo avtomobilov – povprečno me je eden prehitel na 10 minut. Opazovanje delanja jutra in zoprnost jutranjega sonca, ki je že ob 6h žgalo vročino.

Nazajgrede pa smo šli celo do Zagreba in smo se efektivno vozili 6 ur, + dve uri zaradi dojenja in jokanja malega – postanki.

Prvi večer smo šli jest ven v restavracijo, na ribe. Imeli so salpe, 180 kun.

Drugi dan sem šel z avtom zgodaj v supermarket kakšnih 6 km ven iz naselja. Plačal sem z Eurocardom. Na izpisku mi je kazalo okrog 800 kun. Predvsem sadje, zelenjava, mlečni izdelki in osnovne sestavine za kuho. Potem se dva vozička tovoril 200m ven iz mesta na parkirišče za katerega so hoteli kar 10 kun za uro. Še 2x sem kasneje šel po nakupih. Večinoma sem kupoval sadje, ribe in zelenjavo, kajti kruh smo dobivali v vasici.

Na tržnici sem kasneje kupoval sadje in zelenjavo, pa vsakič še ribe ali školjke za taisti dan in naslednji dan. Ribe in školje sem čistil sam, dostikrat sem tudi sam kuhal, letos smo manj pekli na žaru. Pa tudi ribje juhe iz ugorja nisem kuhal. Velikokrat sem delal rižote in palačinke ( za zajtrk) poleg obveznih rib na olju v koruzni moki.

Dva otroka teh let sta naju letos res utrudila. Bila sva zgolj služabnika. Ko je eden nehal jokati je drugi začel. Sploh večji – ki do rojstva malega sploh ni kaj dosti jokal – je dobil od malega zgled, da se z jokom veliko doseže: zato se je dostikrat cmeril za brezvezna izsiljevanja. Lani je bilo z enim 75% bolj enostavno. Tu pa je bilo od 6h do 24h stalno dirkanje. Dobro, da sta vsaj ponoči dala mir.

Starejšega sva začela na morju navajati na kahlico in šlo mu je zelo dobro. Tu je bil že od jutra pa do večera na terasi – česar si doma v bloku ne moreva privoščiti – saj je cel projekt pešačenje in nošnja otrok iz nekajnadstropnega bloka.  Velikokrat je delal lužice in klobase v kahlico. Zjutraj smo odropotali z dvema vozičkoma okrog pol 10 na plažo, kjer smo bili debelo uro. Doma je sledilo umivanje in kuhanje in nato dolgo uspavanje – imela sva zgolj eno sobo. Ponavadi smo se zbudili okrog pol 5 in po kakšnem kozarcu pijače mahnili brez sončnika in sončnih kap na plažo za debele tri ure. Tam je posebej žena lovila senco, da je lahko malega dojila. Letos je bilo gozda na plaži zelo za vzorec- malo.

Imela sva kar nekaj argumentov zakaj na dolge počitnice na morje:

  1. žena ima spet porodniško
  2. za otroka je morska klima zdrava in minimum za aklimatizacijo ( o tem vem bolj malo ali skoraj nič) je baje najmanj 3 tedne
  3. boljši imunski sistem otrok
  4. več smo lahko skupaj kot doma v bloku
  5. otroka sta več v naravi – kajti za nas je cel projekt iti iz nekaj nadstropnega bloka ven na svež zrak – tukaj pa je otroka ločila zgolj zavesa – saj smo spali ob odprtih oknih in klime nismo vklapljali, ker je bila nepotrebna – čeprav so bili tudi tu komarji nemarno sitni
  6. sprememba okolja in odklop od časopisov, interneta, TV in “Stammt “družbe
  7. želja po počitku, ki pa se za naju razen za ponoči niuresničila
  8. več seksa
Slovenci so tam izvohali PP, ki je veljal 30 ali 35€ na osebo, s tem, da so izvrstno večerjali vsak dan.

Zadnji dan smo vzeli v sosednji gostilni menije po 75 kun. Res se je dobro jedlo.

Predvsem je bilo važno to, da je bila voda ves čas čista. Da smo imeli veliko miru in malo turistov okoli sebe. Vreme je bilo dobro. Parkrat je bila burja. Le enkrat je burja povzročila, da je bila temperatura morja nižja od 17 stopinj. Takrat sem šel 2x za 3 minute v vodo, “da mi je gorela koža”. Drugače pa jebilo morje ves čas prijetno toplo, vsaj 24 stopinj ali pol ure namakanja in ležernega plavanja v vseh položajih. Bilo je sicer nekaj oblačnih in malce bolj vetrovnih dni, ki pa nas niso motili. Tiste dva hladnejša dneve burje smo izkoristili in na otroku obisali 3 mesteca in eno vasico. Sploh ta vasica nama je bila tako pri srcu, da se bomo verjetno drugo leto v njej nastanili za nekaj tednov.

Ta velki se je veliko kopal v morju. 8 dni je jemal antibiotike zaradi angine. Drugače pa je užival v mivkastem delu plaže. Le tako je šel eden od naju lahko za 10 do 15 minut plavati, drugi pa je nosil tamalega in spremljal tavelkega ob vodi.

Čakam še vse bančne izpiske, toda računam da nas je nastanitev, vožnja in hrana ( ki je bila kar 30% držaja kot pri nas: lubenica 5 kun, breskve 20 kun, paradižnik 10 kun, zobatec 140kun, orada in brancin po 80 do 95 kun, klapavice po 20 kun, teletina 90 kun, svinjina in perutnina okrog 45 kun, mleko 6 kun, liter jogurta 11 kun, kruh bavarec po 8 kun/ pol kg, jajca 20 kun itd)  stala vse skupaj do 1400€ kar pomeni, da sva za to porabila oba regresa.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družina, Izleti, turistične destinacije | Brez komentarjev »