PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 6.08.2008

Ovaduštvo in psihopatskost Josipa Broza

Objavil pavel dne 6.08.2008

Dr. Silvana Eiletza sem spoznal v Mladini, kjer je pred leti naredil z njim izvrsten intervju novinar Mladine dr. Bernard Nežmah, ki je baje tudi eden od delničarjev, lastnikov Mladine – in to je edini razlog, da ga Nežmahu kontramisleči in med sabo istomisleči sodelavci in šefi še tolerirajo pri reviji in ne izženejo na rasističen način. Nežmah je z Eiletzem opravil še en intervju, tokrat o njegovi novi knjigi o Josipu Brozu Titu, ko je ta v Moskvi NKDV izdajal svoje nadrejene in najbližje tovariše v smrt. Tito je živel v Moskvi od 1935 do 1939.

Eiletz ima burno zgodovino: domobranec, potem begunec, potem jezuit, nato izstop iz jezuitskega reda, zakonsko življenje, nazadnje pa še psihoterapevt na Dunaju, ki je po smrti žene začel poglobljeno delati na raziskavi bližnje zgodovine in odkrivanju arhivov. Takrat je dr. Eiletz – ki je slovenskih korenin (mislim, da je v žlahti z znanim podjetnikom Janezom Ajlecem, ki izdeluje okna) in živi na Dunaju, odkrival neke arhive ( pozabil sem že katere: berlinske ali moskovske) in dokazoval, kako so komunisti zelo dobro sodelovali z nacisti in da so bili dejansko v Sloveniji prvi kolaboranti do Slovenije v resnici komunisti, ki so kolaborirali z nacisti zgolj za to, da dosežejo na tem fevdu svojo oblast.

Eiletza sem kasneje na Dunaju kontaktiral in se tudi z njim večkrat pogovarjal.

Pred kratkim je Eiletz izdal novo knjigo ( je izjemno plodovit in kakovosten avtor, skoraj vsake dve leti izda novo knjigo)  v kateri je popisal zasledovanje Josipa Broza v Moskvi. Odkrival je nove arhive v Moskvi v katerih je dokazano kako je Broz denunciiaral in obsojal svoje komunstične jugoslovnaske tovariše in svojega takratnega predsednika KPJ Gorkića ( ki je Tita povabil v Moskvo na izobraževanje)  direktno Stalinu. Seveda je ducat teh ljudi po ovajanju Josipa Broza bilo v nekaj dneh aretiranih in po kratkih zaslišanjih (tipa inkvizicije)  hitro usmrčenih od Stalinove politične policije ( komunistični gestapo). Tako je Broz napredoval v predsednika jugoslovanskih komunistov – veliko idealističnih komunistov, ki so šli v Moskvo na izobraževanje v ideološkosti in klavnih veščinah – pa je končalo na morilskih kavljih klavnic in zaporov Stalinove politične policije.

Skratka Josip Broz je bil večino časa Stalinova lutka, fevdalni gospodič velikega kralja Stalina – ki je Titu predal v upravljanje delček svojega imperija, del Balkana, posest in duše tlačanov.

Vprašanje je kaj se je dogajalo leta 1948, kaj pravijo o tem Moskovski arhivi -

  1. Informbiro, razkol in upor Tita svojemu gospodarju Stalinu – ali je bila takrat to zaigrana igra – Broz je bil izvrsten igralec in blefer, notoričen prevarant
  2. ali je dejansko bilo to kar danes vemo: da se je Broz osamosvojil od svojega fevdalnega gospodarja, tako kot so se slovenski nacional socialisti pod Kučanom osamosvojili izpod Beograda leta 1991 potem ko so od leta 1948 bili zgolj še jugoslovanski nacional -socialisti.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina | 2 komentarjev »

Finančna kriza in zaton liberalizma

Objavil pavel dne 6.08.2008

Zadnjič sem si po daljšem času izposodil Delo in z njim Sobotno prilogo. Strahotno enoumje. Eminentni članki Mije Repovž. S stalno enimi in istimi gradualisti.

Zdirigiran napad na liberalizem, na ” neoliberalce”. Najglobjega si je privoščil politični ekonomist Bogomir Kovač. Čakam od naših liberalcev kakšen poglobljen odgovor na njegovo enosmernost, kajti toliko že poznam liberalizem – da ne kupim vsega od naših enobravnih intelektualcev, katerih edini domet je kurnik Sobotne priloge in ostali domači mediji, ki jih častijo kot strokovnjake.

Oglasil se je tudi liberalec dr. Igor Masten, ki pa je zgolj načeloma zavrnil pisanje Bogomirja ( ne Stanislava) Kovača – ni pa šel lucidno analizirati posameznih trditev dokttorja slovesnke socialistične ( gradualistične) ekonomije.

http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/335148  in njegove kolumne.

Strahotno je, da bi naši intelektualci na svojem kupu gnoja še vedno radi uporabljali nek svoj sistem ekonomije in družbene ureditve, ne glede na globaliziran svet. Pri tem Slovenija strahotno izgublja na konkurenčnem polju. Medtem, ko naši kumrovški dohtarji in intelektualci lastnim majhnim ljudem ( prestrašenim birokratom) že drugo stoletje pripravljajo govore o boljši in pravičnejši prihodnosti – pa na prvo messto globalizacije tečeta Indija in Kitajska, ki bosta v 21. stl. diktirali tempo liberalne ekonomije in bosta seveda imeli veliko sočutja za take lokalne čudaške butalce.

Teden kasneje pa se je pojavila Okrogla miza na Radiu Slovenija ZATON LIBERALIZMA,( ZELO PRIPOROČAM V POSLUŠANJE !!!)  kjer so strokovnjaki in klasični liberalci pojasnili, da v Sloveniji klasičnega liberalizma še nikoli ni bilo in da se v svetu le ta vse bolj uveljavlja, sploh zadnja leta v Skandinaviji – kar pa naši mediji in naši kumrovški strokovnjaki, ki so nekoč delali za samoupravni socializem, danes pa so na plačinlih seznamih tajkunov ( nekoč socialističnih birokratov – danes pa so to kar naenkrat managerji in hkrati večinski lastniki nekoč državnih – še prej družbenih in še prej ukradenih podjetij).

Tomaž Štih navaja v svetu preverljiva dejstva:

” Kot zanimivost:

  1. Danska je reformirala trg delovne sile,
  2. Švedska je uvedla voucherje za zasebne šole in zvišala števila otrok v njih za desetkrat,
  3. Islandija pa je uvedla enotno davčno stopnjo.
Skandinavske države so torej uvedle tiste ukrepe, ki so pred štirimi leti v Sloveniji po mnenju istih kolumnistov veljali za (neo) liberalne in skrajne. Ni čisto jasno, ali se je vmes kaj spremenilo in so odslej ti ukrepi “zmerni”, ali pa so tudi Skandinavci izgubili kompas.”

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Indija, Kitajska, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Rado Pezdir, Socialistična Federativna Republika EU, Tomaž Štih, dr. Igor Masten, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), makroekonomija, podjetništvo oz. mikroekonomija | Brez komentarjev »